Page 52 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 52
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
ti prinaša spoznanje o pomenu in dostopnosti informacij. Razlike med po-
samezniki so vse bolj določljive tudi z vidika tega, koliko ima posameznik
možnosti za dostop do informacij, kako obvladuje vire informacij in kako
zna informacije selekcionirati. Resnick meni,11 da bo uspeh posameznikov
ali družb v 21. stoletju odvisen predvsem od tega, kakšen bo njihov dostop
do informacij in v sposobnosti procesiranja teh informacij. Posamezniki,
skupine in družbe, ki bodo ta dostop imele, bodo po njegovem mnenju
tudi najbolj uspešne. Nič manj pomembna pa ni potreba po tem, da se so-
dobne generacije naučijo selekcionirati informacije ter uporabljati različne
vire in različne informacije. Množica informacij, ki jim je in ki jim bo po-
sameznik izpostavljen, sama po sebi torej še zdaleč ne zadostuje za njego-
vo uspešnost v družbi. Informacije bo moral selekcionirati in razumeti ter
ponotranjiti vsebino v tolikšni meri, da mu bo na voljo spontano in v raz-
ličnih kontekstih.
Ena od funkcij vzgojno-izobraževalnega procesa je tudi pripravljati otro-
ka za resnično življenje, zato je potrebno model vzgojne institucije uskladi-
ti z resničnim življenjem, ki ga otroci oziroma učenci živijo. Današnji otro-
ci rastejo skupaj z elektronskimi čudeži, ki vplivajo nanje na zavednem in
nezavednem nivoju. Vplivajo na njihovo osebnost in na njihove vredno-
te. Obseg njihovega znanja, ki si ga na ta način pridobivajo, se sicer lah-
ko veča, vendar je večina teh medijev usmerjena v enosmerno komunika-
cijo. Otroci so tako prikrajšani za postavljanje vprašanj, oblikovanje svo-
jih lastnih mnenj, reševanje problemov, za preverjanja svojih pogledov ipd.
Otroci imajo vse manj možnosti učiti se o skrbi, skrbeti zase in za druge, o
tem, kako prevzemati odgovornost in o tem, da uresničitev želja in sanj ter-
ja napor in čas.
Včasih je večino teh funkcij prevzela družina, toda tudi ta se v sodob-
nem svetu spreminja. Vse več otrok ima oba starša zaposlena, veliko jih od-
rašča v enostarševskih družinah; otroci preživijo vse manj časa skupaj s
starši v tistem pravem interakcijskem pomenu. Caine in Caine navajata,12
da ameriški otroci v prvih šestnajstih letih življenja preživijo pred televi-
zorjem šestkrat dlje kot pa v druženju s svojimi starši. Čeprav so tudi naši
otroci izpostavljeni tem vplivom, pa na srečo le ne dosegajo takšnih razme-
rij. Pomembno pa je, da se teh vplivov zavedamo.
11 Lauren B. Resnick, From aptitude to effort: A new foundation for our schools, Deadalus 124/4
(1995), 55–62.
12 R. N Caine, G. Caine, n. d.
ti prinaša spoznanje o pomenu in dostopnosti informacij. Razlike med po-
samezniki so vse bolj določljive tudi z vidika tega, koliko ima posameznik
možnosti za dostop do informacij, kako obvladuje vire informacij in kako
zna informacije selekcionirati. Resnick meni,11 da bo uspeh posameznikov
ali družb v 21. stoletju odvisen predvsem od tega, kakšen bo njihov dostop
do informacij in v sposobnosti procesiranja teh informacij. Posamezniki,
skupine in družbe, ki bodo ta dostop imele, bodo po njegovem mnenju
tudi najbolj uspešne. Nič manj pomembna pa ni potreba po tem, da se so-
dobne generacije naučijo selekcionirati informacije ter uporabljati različne
vire in različne informacije. Množica informacij, ki jim je in ki jim bo po-
sameznik izpostavljen, sama po sebi torej še zdaleč ne zadostuje za njego-
vo uspešnost v družbi. Informacije bo moral selekcionirati in razumeti ter
ponotranjiti vsebino v tolikšni meri, da mu bo na voljo spontano in v raz-
ličnih kontekstih.
Ena od funkcij vzgojno-izobraževalnega procesa je tudi pripravljati otro-
ka za resnično življenje, zato je potrebno model vzgojne institucije uskladi-
ti z resničnim življenjem, ki ga otroci oziroma učenci živijo. Današnji otro-
ci rastejo skupaj z elektronskimi čudeži, ki vplivajo nanje na zavednem in
nezavednem nivoju. Vplivajo na njihovo osebnost in na njihove vredno-
te. Obseg njihovega znanja, ki si ga na ta način pridobivajo, se sicer lah-
ko veča, vendar je večina teh medijev usmerjena v enosmerno komunika-
cijo. Otroci so tako prikrajšani za postavljanje vprašanj, oblikovanje svo-
jih lastnih mnenj, reševanje problemov, za preverjanja svojih pogledov ipd.
Otroci imajo vse manj možnosti učiti se o skrbi, skrbeti zase in za druge, o
tem, kako prevzemati odgovornost in o tem, da uresničitev želja in sanj ter-
ja napor in čas.
Včasih je večino teh funkcij prevzela družina, toda tudi ta se v sodob-
nem svetu spreminja. Vse več otrok ima oba starša zaposlena, veliko jih od-
rašča v enostarševskih družinah; otroci preživijo vse manj časa skupaj s
starši v tistem pravem interakcijskem pomenu. Caine in Caine navajata,12
da ameriški otroci v prvih šestnajstih letih življenja preživijo pred televi-
zorjem šestkrat dlje kot pa v druženju s svojimi starši. Čeprav so tudi naši
otroci izpostavljeni tem vplivom, pa na srečo le ne dosegajo takšnih razme-
rij. Pomembno pa je, da se teh vplivov zavedamo.
11 Lauren B. Resnick, From aptitude to effort: A new foundation for our schools, Deadalus 124/4
(1995), 55–62.
12 R. N Caine, G. Caine, n. d.
