Page 51 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 51
Spremembe v družbi in njihov vpliv na vzgojo in izobraževanje
Z odpiranjem trgov, s tehnološkim napredkom, z ekonomskimi, social-
nimi in političnimi spremembami, ki se hitro širijo po vsem svetu, je pove-
zan tudi proces globalizacije. Morda pojem še najbolje opišemo z dejstvom,
da celoten svet postaja »velika svetovna vas«. Globalizacija prinaša izzive
na nivoju integritete in identitete posameznika in naroda.
Proces globalizacije je seveda prisoten tudi na področju vzgoje in izobra-
ževanja. Povsod v razvitem svetu se srečujemo s cilji, povezanimi z vseži-
vljenjskim izobraževanjem in »učečo se skupnostjo«, s poudarjanjem ka-
kovosti izobraževanja pa tudi z določenimi vrednostno obarvanimi cilji, ki
naj bi jim sledili v procesu izobraževanja, kot so: kritičnost, odgovornost,
samostojnost, strpnost, sodelovalnost, skrbnost v odnosu do ljudi in nara-
ve ter demokratičnost. Te nove cilje pa je v bistvu nemogoče doseči z usta-
ljenimi, tradicionalnimi pedagoškimi koncepti oziroma vzorci. Pedagoški
koncepti, ki se odzivajo na nastale spremembe, morajo biti bogatejši, bolj
fleksibilni in odprti za to, da dovoljujejo otrokom več svobode za rabo nji-
hovih individualnih strategij mišljenja in osebnih mnenj za konstruiranje,
širjenje in poglabljanje pojmov ter za premagovanje problemov. Spodbuja-
ti morajo rabo sposobnosti na izviren in domiseln način pa tudi iniciativ-
nost, odgovornost ter presojanje in uporabo naučenega v novih situacijah
in pri reševanju novih nalog oziroma problemov. Vzgoja in izobraževanje
lahko odgovorita na izzive globalizacije s krepitvijo sposobnosti za konku-
renčnost na svetovnem trgu pa tudi s spoštovanjem in priznavanjem različ-
nih kultur, da bi zaščitili narodno identiteto.
Pripravljenost na spremembe
Današnji otroci se bodo skozi vse svoje življenje soočali s spremembami
na socialnem in političnem področju, s spremembami okolja, s spremem-
bami v znanosti in v tehnologiji ter industriji, z njihovimi vplivi na trg za-
poslovanja in končno s spremembami vzorcev družinskega življenja. Zato
se povsod v razvitem svetu znova poudarjata pomen vzgoje in izobraževa-
nja in zahteva po njunem hitrejšem odzivanju na spremenjene pogoje ži-
vljenja. Šola se kot institucija zelo težko odziva, prilagaja in pripravlja na
nov tip učenca, saj se na tem področju še vedno srečujemo z razdrobljenim
izobraževanjem in z »izobraževanjem na tekočem traku«, ki v resnici one-
mogočata razumevanje povezanosti med učenjem in življenjem, kar je za
kompleksno učenje nujno.
Hiter tehnološki razvoj, kateremu smo mu priča, pa tudi tisti, ki ga šele
slutimo, prinaša v vzorce življenja neprestane spremembe. Z vdiranjem in-
formatike v naše vsakodnevno življenje nastaja poplava informacij, ki hkra-
Z odpiranjem trgov, s tehnološkim napredkom, z ekonomskimi, social-
nimi in političnimi spremembami, ki se hitro širijo po vsem svetu, je pove-
zan tudi proces globalizacije. Morda pojem še najbolje opišemo z dejstvom,
da celoten svet postaja »velika svetovna vas«. Globalizacija prinaša izzive
na nivoju integritete in identitete posameznika in naroda.
Proces globalizacije je seveda prisoten tudi na področju vzgoje in izobra-
ževanja. Povsod v razvitem svetu se srečujemo s cilji, povezanimi z vseži-
vljenjskim izobraževanjem in »učečo se skupnostjo«, s poudarjanjem ka-
kovosti izobraževanja pa tudi z določenimi vrednostno obarvanimi cilji, ki
naj bi jim sledili v procesu izobraževanja, kot so: kritičnost, odgovornost,
samostojnost, strpnost, sodelovalnost, skrbnost v odnosu do ljudi in nara-
ve ter demokratičnost. Te nove cilje pa je v bistvu nemogoče doseči z usta-
ljenimi, tradicionalnimi pedagoškimi koncepti oziroma vzorci. Pedagoški
koncepti, ki se odzivajo na nastale spremembe, morajo biti bogatejši, bolj
fleksibilni in odprti za to, da dovoljujejo otrokom več svobode za rabo nji-
hovih individualnih strategij mišljenja in osebnih mnenj za konstruiranje,
širjenje in poglabljanje pojmov ter za premagovanje problemov. Spodbuja-
ti morajo rabo sposobnosti na izviren in domiseln način pa tudi iniciativ-
nost, odgovornost ter presojanje in uporabo naučenega v novih situacijah
in pri reševanju novih nalog oziroma problemov. Vzgoja in izobraževanje
lahko odgovorita na izzive globalizacije s krepitvijo sposobnosti za konku-
renčnost na svetovnem trgu pa tudi s spoštovanjem in priznavanjem različ-
nih kultur, da bi zaščitili narodno identiteto.
Pripravljenost na spremembe
Današnji otroci se bodo skozi vse svoje življenje soočali s spremembami
na socialnem in političnem področju, s spremembami okolja, s spremem-
bami v znanosti in v tehnologiji ter industriji, z njihovimi vplivi na trg za-
poslovanja in končno s spremembami vzorcev družinskega življenja. Zato
se povsod v razvitem svetu znova poudarjata pomen vzgoje in izobraževa-
nja in zahteva po njunem hitrejšem odzivanju na spremenjene pogoje ži-
vljenja. Šola se kot institucija zelo težko odziva, prilagaja in pripravlja na
nov tip učenca, saj se na tem področju še vedno srečujemo z razdrobljenim
izobraževanjem in z »izobraževanjem na tekočem traku«, ki v resnici one-
mogočata razumevanje povezanosti med učenjem in življenjem, kar je za
kompleksno učenje nujno.
Hiter tehnološki razvoj, kateremu smo mu priča, pa tudi tisti, ki ga šele
slutimo, prinaša v vzorce življenja neprestane spremembe. Z vdiranjem in-
formatike v naše vsakodnevno življenje nastaja poplava informacij, ki hkra-
