Page 47 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 47
emembe v
družbi in njihov
vpliv na vzgojo
in izobraževanje
Potreba po korenitih spremembah na prelomu tisočletja tudi na po-
dročju predšolske vzgoje izhaja iz velikih sprememb v družbi, vdora
poplave informacij v vsakodnevno življenje, potrebe po spreminjanju vloge
tradicionalnih institucij1 in sodobnih spoznanj o človeku, njegovem razvo-
ju in »ustroju«.2 Razumevanje teh sprememb nam nudi tudi osnovo za ra-
zumevanje dogajanj na področju predšolske vzgoje, zato jim bomo name-
nili posebno pozornost.
Drucker opozarja, da se svet trenutno giblje v eni od večjih socialnih pre-
obrazb, do katerih prihaja le vsakih nekaj sto let.3 Hkrati meni, da bodo te
spremembe najbolj občutile prav vzgojno-izobraževalne institucije. Pri tem
se bodo zlasti pedagogi morali neprestano odzivati z osvajanjem novih znanj
in veščin na področjih, za katere so bili formalno že usposobljeni. Vse bolj
bodo prisiljeni znati uporabljati nove diagnostične, spremljevalne in ocenje-
valne mehanizme, s katerimi bodo bolj natančno ugotavljali začetne nivoje
in potrebe otrok in iz tega izhajajoče pristope k učenju in poučevanju v od-
delku. Osamljenost pedagoga znotraj oddelka bo zamenjalo intenzivno delo
v timu; vse več časa bo posvetil pripravi, ocenjevanju vhodnih točk, načrtova-
nju razvoja ter njegovemu sledenju in rezultatom. Njegov strokovni razvoj pa
bo moral potekati kontinuirano ves čas njegovega strokovnega dela.
1 Malcolm Skilbeck, The utility of early childhood education, Worcester 1992.
2 Howard E. Gardner, The unschooled mind, New York 1991; Peter Russell, Knjiga o možganih,
Ljubljana 1993; Renate Nummela Caine, Geoffrey Caine, Making connections: Teaching and the
human brain, Alexandria 1991; R. N. Caine, G. Caine, Education on the edge of possibility, Al-
exandria 1997.
3 Peter F. Drucker, Post-capitalist society, New York 1993.
družbi in njihov
vpliv na vzgojo
in izobraževanje
Potreba po korenitih spremembah na prelomu tisočletja tudi na po-
dročju predšolske vzgoje izhaja iz velikih sprememb v družbi, vdora
poplave informacij v vsakodnevno življenje, potrebe po spreminjanju vloge
tradicionalnih institucij1 in sodobnih spoznanj o človeku, njegovem razvo-
ju in »ustroju«.2 Razumevanje teh sprememb nam nudi tudi osnovo za ra-
zumevanje dogajanj na področju predšolske vzgoje, zato jim bomo name-
nili posebno pozornost.
Drucker opozarja, da se svet trenutno giblje v eni od večjih socialnih pre-
obrazb, do katerih prihaja le vsakih nekaj sto let.3 Hkrati meni, da bodo te
spremembe najbolj občutile prav vzgojno-izobraževalne institucije. Pri tem
se bodo zlasti pedagogi morali neprestano odzivati z osvajanjem novih znanj
in veščin na področjih, za katere so bili formalno že usposobljeni. Vse bolj
bodo prisiljeni znati uporabljati nove diagnostične, spremljevalne in ocenje-
valne mehanizme, s katerimi bodo bolj natančno ugotavljali začetne nivoje
in potrebe otrok in iz tega izhajajoče pristope k učenju in poučevanju v od-
delku. Osamljenost pedagoga znotraj oddelka bo zamenjalo intenzivno delo
v timu; vse več časa bo posvetil pripravi, ocenjevanju vhodnih točk, načrtova-
nju razvoja ter njegovemu sledenju in rezultatom. Njegov strokovni razvoj pa
bo moral potekati kontinuirano ves čas njegovega strokovnega dela.
1 Malcolm Skilbeck, The utility of early childhood education, Worcester 1992.
2 Howard E. Gardner, The unschooled mind, New York 1991; Peter Russell, Knjiga o možganih,
Ljubljana 1993; Renate Nummela Caine, Geoffrey Caine, Making connections: Teaching and the
human brain, Alexandria 1991; R. N. Caine, G. Caine, Education on the edge of possibility, Al-
exandria 1997.
3 Peter F. Drucker, Post-capitalist society, New York 1993.
