Page 19 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 19
Uvod
ne pristope, ki so se razvili v začetku 20. stoletja. Vsekakor pa je Rousseau
močno zaznamoval tudi 18. stoletje z bolj humanim odnosom do otroka,
ki se je kasneje v 19. stoletju kazal tudi v skrbi posameznikov za razvoj, uče-
nje, zdravje in zaščito otrok.
O razvoju organizirane predšolske vzgoje pa lahko govorimo šele kasne-
je, v obdobju prehoda iz obrtniško manufakturne v industrijsko družbo.
Tako njeni začetki segajo v predznanstveno, intuitivno humanistično ob-
dobje. Za znanstveno zasnovano obdobje razvoja organizirane predšolske
vzgoje, ki se je začelo konec 19. stoletja, so značilne tri odločujoče faze ra-
zvoja, ki so prinesle izjemne spremembe na področje razvoja organizirane
predšolske vzgoje. Prvo sega v obdobje »progresivne pedagogike«, drugo
v obdobje šestdesetih let dvajsetega stoletja, tretje sega v obdobje na koncu
prejšnjega stoletja in na začetku tega stoletja. Osnovna gibala, ki so vpliva-
la na nastanek in spreminjanje organizirane predšolske vzgoje, lahko pripi-
šemo naslednjim faktorjem:
— razvoju in spremembam v družbi, ki so pogojevali spreminjanje ciljev in
poslanstva te dejavnosti ;
— razvoju znanosti in širjenju znanstvenih disciplin, ki proučujejo otroka
ter področje vzgoje in izobraževanja;
— razvoju idej o posebni skrbi in zaščiti otrok ter njihovim potrebam in
pravicam;
— razvoju in raznolikosti gledanja na otrokovo naravo, razvoj in učenje.
Ker je skorajda nemogoče ločiti posamezne faktorje, bomo v nadaljeva-
nju pozornost namenili kratkemu zgodovinskemu pregledu razvoja orga-
nizirane predšolske vzgoje in znotraj posameznih obdobij razvoja pozor-
nost usmerili na poglavitna gibala tega razvoja. Pri tem bomo pozornost
namenili družbenim dogajanjem in tudi kratki osvetlitvi najbolj pomemb-
nih teorij, ki so zaznamovale razvoj področja. V zgodovinskem pregledu
organizirane predšolske vzgoje se bomo omejili predvsem na razvoj te de-
javnosti, ki ima svoje korenine v Evropi in Ameriki, saj na žalost ni veliko
virov o razvoju te dejavnosti v drugih kulturah. Pri oblikovanju zgodovin-
skega pregleda smo si pomagali z različnimi viri.1
1 Bernard Spodek, Handbook of research on the Education of Young Children, New York 1993;
Mary Renck Jalongo, Joan Packer Isenberg, Exploring Your Role, A Practitioner‘s Introduction to
Early Childhood Education, Merrill 2000; Robert Murray Thomas, Comparing Theories of Child
Development, Belmont 1992; Nina Bagratovna Mčedlidze, Aleksandra Andrejevna Lebedenko,
Jelizaveta Anatoljevna Grebenščikova, Istorija doškolnij zarubežnoj pedagogiki, Moskva 1984;
Carol Seefeldt, Nita H. Barbour, Early Childhood Education – an introduction, Merrill 1994;
Carol Garhart Mooney, Theories of Childhood, Minnesota 2000.
ne pristope, ki so se razvili v začetku 20. stoletja. Vsekakor pa je Rousseau
močno zaznamoval tudi 18. stoletje z bolj humanim odnosom do otroka,
ki se je kasneje v 19. stoletju kazal tudi v skrbi posameznikov za razvoj, uče-
nje, zdravje in zaščito otrok.
O razvoju organizirane predšolske vzgoje pa lahko govorimo šele kasne-
je, v obdobju prehoda iz obrtniško manufakturne v industrijsko družbo.
Tako njeni začetki segajo v predznanstveno, intuitivno humanistično ob-
dobje. Za znanstveno zasnovano obdobje razvoja organizirane predšolske
vzgoje, ki se je začelo konec 19. stoletja, so značilne tri odločujoče faze ra-
zvoja, ki so prinesle izjemne spremembe na področje razvoja organizirane
predšolske vzgoje. Prvo sega v obdobje »progresivne pedagogike«, drugo
v obdobje šestdesetih let dvajsetega stoletja, tretje sega v obdobje na koncu
prejšnjega stoletja in na začetku tega stoletja. Osnovna gibala, ki so vpliva-
la na nastanek in spreminjanje organizirane predšolske vzgoje, lahko pripi-
šemo naslednjim faktorjem:
— razvoju in spremembam v družbi, ki so pogojevali spreminjanje ciljev in
poslanstva te dejavnosti ;
— razvoju znanosti in širjenju znanstvenih disciplin, ki proučujejo otroka
ter področje vzgoje in izobraževanja;
— razvoju idej o posebni skrbi in zaščiti otrok ter njihovim potrebam in
pravicam;
— razvoju in raznolikosti gledanja na otrokovo naravo, razvoj in učenje.
Ker je skorajda nemogoče ločiti posamezne faktorje, bomo v nadaljeva-
nju pozornost namenili kratkemu zgodovinskemu pregledu razvoja orga-
nizirane predšolske vzgoje in znotraj posameznih obdobij razvoja pozor-
nost usmerili na poglavitna gibala tega razvoja. Pri tem bomo pozornost
namenili družbenim dogajanjem in tudi kratki osvetlitvi najbolj pomemb-
nih teorij, ki so zaznamovale razvoj področja. V zgodovinskem pregledu
organizirane predšolske vzgoje se bomo omejili predvsem na razvoj te de-
javnosti, ki ima svoje korenine v Evropi in Ameriki, saj na žalost ni veliko
virov o razvoju te dejavnosti v drugih kulturah. Pri oblikovanju zgodovin-
skega pregleda smo si pomagali z različnimi viri.1
1 Bernard Spodek, Handbook of research on the Education of Young Children, New York 1993;
Mary Renck Jalongo, Joan Packer Isenberg, Exploring Your Role, A Practitioner‘s Introduction to
Early Childhood Education, Merrill 2000; Robert Murray Thomas, Comparing Theories of Child
Development, Belmont 1992; Nina Bagratovna Mčedlidze, Aleksandra Andrejevna Lebedenko,
Jelizaveta Anatoljevna Grebenščikova, Istorija doškolnij zarubežnoj pedagogiki, Moskva 1984;
Carol Seefeldt, Nita H. Barbour, Early Childhood Education – an introduction, Merrill 1994;
Carol Garhart Mooney, Theories of Childhood, Minnesota 2000.
