Page 17 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8

d 

Tako kot za večino področij človekove dejavnosti lahko tudi za po-
dročje predšolske vzgoje iščemo začetke daleč nazaj v zgodovini člo-
veštva. Čeprav je predšolska pedagogika kot znanstvena disciplina razme-
roma mlada, sta področju predšolske vzgoje svojo pozornost namenila že
filozofa antične Grčije Platon (427–347 pr. n. št.) in Aristotel (394–322 pr.
n. št.), ki sta zagovarjala idejo, da se vzgoja otroka začne veliko pred šestim
letom starosti. Oba sta opozarjala na individualne razlike v osebnosti otrok
ter učenju. Tudi Jan Amos Komenský (1592–1670) je v svojem delu Infor-
matorium školy mateřské zagovarjal isto idejo in poudarjal pomen prvih
let življenja otroka v okrilju materinega naročja ter vzgojo enačil z igro, ži-
vljenjem in rastjo kot tako.

Čeprav so vsi našteti filozofi in pedagogi poudarjali pomen predšolske
vzgoje ali vzgoje, ki se začenja ob rojstvu otroka in traja do njegove vklju-
čitve v šolo, so pri tem razmišljali predvsem o tem, da se vzgojno-izobraže-
valni proces ne začenja šele s šolanjem, ampak veliko prej – ob vzgoji otroka
v njegovem domu, torej pred začetkom vzgojno-izobraževalnega procesa,
ki ga je namenoma izvajal posameznik na otrokovem ali na svojem domu,
ali pa ga je izvajala institucija izven doma nekako okrog šestega ali sedme-
ga leta otrokove starosti. O organizirani predšolski vzgoji lahko govorimo
šele veliko kasneje.

V obdobju pred ustanovitvijo prvih institucij za predšolske otroke so se
že začele oblikovati zasnove gledanja na eno od osrednjih vprašanj, okrog
katerega so se kasneje razvila različna gledanja na predšolskega otroka, ki
so kasneje vplivala na razvoj različnih teorij o otrokovem razvoju, s tem pa