Page 184 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 184
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
gija v resnici vpliva na otroke. Odprto ostaja vprašanje povezanosti infor-
macij na spletu z obstoječimi modeli organizacije znanja v discipline, ki je
značilno za šolsko učenje.
Politična participacija
Pripravljenost ljudi za politično participacijo se v sodobnem razvitem
svetu spreminja. Pri tem upada udeležba na volitvah, članstvo v političnih
strankah pa se viša, viša pa se tudi participacija v drugih oblikah politične-
ga delovanja (podpisovanje peticij, demonstracije, bojkoti ipd.). Izobraže-
vanje za odgovorno in aktivno državljanstvo je osnovno za vsak sistem iz-
obraževanja, vendar še vedno ostaja vprašanje, kako v instituciji krepiti dr-
žavljansko pismenost in jo postaviti ob bok z drugimi prioritetami vzgoje
in izobraževanja. To postavlja pred vzgojno-izobraževalne institucije pose-
ben izziv, saj se participacije ni mogoče učiti, če že od zgodnjih let nimaš
pogojev za aktivno participacijo v procesih sprejemanja odločitev v vsako-
dnevnem življenju.
Privatizacija
Procesi decentralizacije in privatizacije so vplivali tudi na področje vzgo-
je in izobraževanja. Prinašajo pa prenos socialnih odgovornosti na rame-
na privatnikov ali družb. S tem se sicer veča ponudba, ostaja pa vprašanje,
ali imajo posamezniki spretnosti, ki jim omogočajo dobro izbirati med po-
nujenimi zdravstvenimi, upokojitvenimi, finančnimi servisi ter univerzite-
tnimi programi, ki so bili doslej v pristojnosti in odgovornosti države. Po-
sebej pereče pa ostaja vprašanje, kako bo z zagotavljanjem enakosti oziro-
ma zagotavljanja enakih možnosti, če bo izobraževanje podvrženo priva-
tizaciji.
Družba blaginje in družba revščine
Rastoča blaginja ima vpliv na naše navade, vrednote in stališča, hkrati
pa se človek vse bolj osvobaja od materialnih potreb in usmerja k osebne-
mu razvoju in svobodi. Pričakovati je, da se z blaginjo spreminja tudi od-
nos do izobraževanja in mu postavlja nove izzive. Seveda pa ostaja vpraša-
nje, ali bo blaginja stalnica v našem družbenem razvoju in ali mlade gene-
racije pripravljamo tudi na drugačne pogoje. Navade v uporabi dobrin, ki
jih je danes še v izobilju (voda, elektrika, goriva), bo potrebno spremeniti
tako, da bodo v soglasju z navadami in vrednotami odgovornega Zemljana,
ki niso škodljive za razvoj.
gija v resnici vpliva na otroke. Odprto ostaja vprašanje povezanosti infor-
macij na spletu z obstoječimi modeli organizacije znanja v discipline, ki je
značilno za šolsko učenje.
Politična participacija
Pripravljenost ljudi za politično participacijo se v sodobnem razvitem
svetu spreminja. Pri tem upada udeležba na volitvah, članstvo v političnih
strankah pa se viša, viša pa se tudi participacija v drugih oblikah politične-
ga delovanja (podpisovanje peticij, demonstracije, bojkoti ipd.). Izobraže-
vanje za odgovorno in aktivno državljanstvo je osnovno za vsak sistem iz-
obraževanja, vendar še vedno ostaja vprašanje, kako v instituciji krepiti dr-
žavljansko pismenost in jo postaviti ob bok z drugimi prioritetami vzgoje
in izobraževanja. To postavlja pred vzgojno-izobraževalne institucije pose-
ben izziv, saj se participacije ni mogoče učiti, če že od zgodnjih let nimaš
pogojev za aktivno participacijo v procesih sprejemanja odločitev v vsako-
dnevnem življenju.
Privatizacija
Procesi decentralizacije in privatizacije so vplivali tudi na področje vzgo-
je in izobraževanja. Prinašajo pa prenos socialnih odgovornosti na rame-
na privatnikov ali družb. S tem se sicer veča ponudba, ostaja pa vprašanje,
ali imajo posamezniki spretnosti, ki jim omogočajo dobro izbirati med po-
nujenimi zdravstvenimi, upokojitvenimi, finančnimi servisi ter univerzite-
tnimi programi, ki so bili doslej v pristojnosti in odgovornosti države. Po-
sebej pereče pa ostaja vprašanje, kako bo z zagotavljanjem enakosti oziro-
ma zagotavljanja enakih možnosti, če bo izobraževanje podvrženo priva-
tizaciji.
Družba blaginje in družba revščine
Rastoča blaginja ima vpliv na naše navade, vrednote in stališča, hkrati
pa se človek vse bolj osvobaja od materialnih potreb in usmerja k osebne-
mu razvoju in svobodi. Pričakovati je, da se z blaginjo spreminja tudi od-
nos do izobraževanja in mu postavlja nove izzive. Seveda pa ostaja vpraša-
nje, ali bo blaginja stalnica v našem družbenem razvoju in ali mlade gene-
racije pripravljamo tudi na drugačne pogoje. Navade v uporabi dobrin, ki
jih je danes še v izobilju (voda, elektrika, goriva), bo potrebno spremeniti
tako, da bodo v soglasju z navadami in vrednotami odgovornega Zemljana,
ki niso škodljive za razvoj.
