Page 179 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 179
In kaj nas čaka v prihodnosti
seveda razvite in bogate države svojo populacijo vse bolj izobražujejo, manj
razvite in revne države pa ne morejo zagotavljati niti izobraževanja za vse,
kot jim ga zagotavljajo deklaracije o človekovih pravicah. Na ta način iz-
obraževanje na nek način prispeva k večanju razlik v svetovnem merilu.
Mlade generacije se bodo s temi problemi soočale še bolj izrazito kot danes
in ni vseeno, kako se bodo odzivali na te razlike.
Druga značilnost svetovne populacije pa je razmeroma intenzivno gi-
banje prebivalstva. Gibanja potekajo na dveh nivojih, na nivoju urbaniza-
cije in na nivoju migracije. Na nivoju urbanizacije se bodo po predvideva-
njih še vedno nadaljevala gibanja iz ruralnih v urbana okolja. Urbanizaci-
ja sicer prinaša napredek, vendar hkrati prinaša trganje tradicionalnih vezi
in norm ter socialnih povezav, pa tudi osamo, ki ljudem prinaša drugačne
probleme ter stresne situacije. Takšno preseljevanje ogroža vzgojno-izobra-
ževalne institucije na podeželju, ki ostajajo prazne in hkrati zastavlja veli-
ko vprašanj o tem, kako organizirati vzgojo in izobraževanje v prenatrpa-
nih mestih, kako zagotoviti zdrav način življenja mladi generaciji, kako jim
zagotoviti pogoje za gibanje ipd. Končno pa se zastavlja tudi vprašanje, ali
lahko vzgojno-izobraževalna institucija postane neke vrste socialno sidro
za vse, ki so pri tem ogroženi in jim pomaga premagovati občutke izolaci-
je in izključenosti v prenatrpanih mestih ob selitvi iz ruralnega okolja, kjer
so se srečevali z večjo povezanostjo. Ena temeljnih nalog vzgojno-izobraže-
valnih institucij bo usmerjena v ustvarjanje inkluzivnega okolja, v katerem
se bo vsak posameznik v resnici počutil sprejetega, pomembnega in vsaj do
neke mere uspešnega.
To je pomembno tudi zaradi tega, ker se bodo nadaljevala migracijska
gibanja iz nerazvitih in revnih držav proti bolj razvitim in bogatim. Mi-
gracijska gibanja bodo še povečala pluralizem mikrokultur v instituciji, pa
tudi pluralizem pričakovanj staršev v odnosu do učenja in vzgojiteljev ozi-
roma učiteljev. Tak pluralizem je danes pravzaprav že realnost. Profesor
Klaus Fröhlich-Gildhoff je na nedavnem srečanju predstavil izkušnje vrt-
ca v Frankfurtu, kjer v skupini osemnajstih otrok otroci govorijo sedem-
najst različnih jezikov.5
Občutek izključenosti in negotovosti migrantskih skupin s hkratnim
premagovanjem kulturnih razlik postavlja migrantske skupine otrok in
njihovih staršev v neenake pogoje v odnosu do izobraževanja. Vzgojno-iz-
obraževalne institucije seveda same ne bodo zmogle postoriti vsega potreb-
5 Klaus Fröhlich-Gildhoff, Promotion of life skills, mental health and resilience in early childhood
institutions – Presentation of national situation in Germany, International workshop, Frankfurt
2009.
seveda razvite in bogate države svojo populacijo vse bolj izobražujejo, manj
razvite in revne države pa ne morejo zagotavljati niti izobraževanja za vse,
kot jim ga zagotavljajo deklaracije o človekovih pravicah. Na ta način iz-
obraževanje na nek način prispeva k večanju razlik v svetovnem merilu.
Mlade generacije se bodo s temi problemi soočale še bolj izrazito kot danes
in ni vseeno, kako se bodo odzivali na te razlike.
Druga značilnost svetovne populacije pa je razmeroma intenzivno gi-
banje prebivalstva. Gibanja potekajo na dveh nivojih, na nivoju urbaniza-
cije in na nivoju migracije. Na nivoju urbanizacije se bodo po predvideva-
njih še vedno nadaljevala gibanja iz ruralnih v urbana okolja. Urbanizaci-
ja sicer prinaša napredek, vendar hkrati prinaša trganje tradicionalnih vezi
in norm ter socialnih povezav, pa tudi osamo, ki ljudem prinaša drugačne
probleme ter stresne situacije. Takšno preseljevanje ogroža vzgojno-izobra-
ževalne institucije na podeželju, ki ostajajo prazne in hkrati zastavlja veli-
ko vprašanj o tem, kako organizirati vzgojo in izobraževanje v prenatrpa-
nih mestih, kako zagotoviti zdrav način življenja mladi generaciji, kako jim
zagotoviti pogoje za gibanje ipd. Končno pa se zastavlja tudi vprašanje, ali
lahko vzgojno-izobraževalna institucija postane neke vrste socialno sidro
za vse, ki so pri tem ogroženi in jim pomaga premagovati občutke izolaci-
je in izključenosti v prenatrpanih mestih ob selitvi iz ruralnega okolja, kjer
so se srečevali z večjo povezanostjo. Ena temeljnih nalog vzgojno-izobraže-
valnih institucij bo usmerjena v ustvarjanje inkluzivnega okolja, v katerem
se bo vsak posameznik v resnici počutil sprejetega, pomembnega in vsaj do
neke mere uspešnega.
To je pomembno tudi zaradi tega, ker se bodo nadaljevala migracijska
gibanja iz nerazvitih in revnih držav proti bolj razvitim in bogatim. Mi-
gracijska gibanja bodo še povečala pluralizem mikrokultur v instituciji, pa
tudi pluralizem pričakovanj staršev v odnosu do učenja in vzgojiteljev ozi-
roma učiteljev. Tak pluralizem je danes pravzaprav že realnost. Profesor
Klaus Fröhlich-Gildhoff je na nedavnem srečanju predstavil izkušnje vrt-
ca v Frankfurtu, kjer v skupini osemnajstih otrok otroci govorijo sedem-
najst različnih jezikov.5
Občutek izključenosti in negotovosti migrantskih skupin s hkratnim
premagovanjem kulturnih razlik postavlja migrantske skupine otrok in
njihovih staršev v neenake pogoje v odnosu do izobraževanja. Vzgojno-iz-
obraževalne institucije seveda same ne bodo zmogle postoriti vsega potreb-
5 Klaus Fröhlich-Gildhoff, Promotion of life skills, mental health and resilience in early childhood
institutions – Presentation of national situation in Germany, International workshop, Frankfurt
2009.
