Page 181 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 181
In kaj nas čaka v prihodnosti
ganjem žensk v trg dela prihaja do feminizacije nekaterih področij dejav-
nosti, kot so izobraževanje, medicina, pravo ipd. Za področje izobraževa-
nja je pojav feminizacije poklica vsekakor zaskrbljujoč in terja iskanje me-
hanizmov, ki bodo v poklic ponovno privabili moške, da bi tako ustvarili
primerno uravnoteženost v modelih, s katerimi se otroci srečujejo. Vsi pa
bomo morali, ne glede na prevladujoči spol v tem poklicu, prispevati k ve-
čjemu ugledu samega poklica.
Vrednote
Svetovna študija vrednot je pokazala, da so vrednote v različnih delih
sveta različne, da pa ljudje, ki so bili rojeni v letih blaginje, bolj cenijo sa-
moekspresijo, kakovost življenja, manj pa tradicionalne vire avtoritete kot
so religija, družina, država. Prevladujejo posvetne vrednote, manj je verske-
ga angažmaja, manj spoštovanja avtoritete, večja toleranca do ločitve, do
abortusa, evtanazije, manj pa je nacionalizma. Manj je poudarka na eko-
nomski in fizični varnosti in več je poudarka na dobrem počutju in kako-
vosti življenja. Manj je cenjena marljivost in trdo delo, bolj pa ustvarjalni
duh in tolerantnost.
Ob naštetem se lahko vprašamo, kaj pomeni na področju vzgoje in iz-
obraževanja dejstvo, da je avtoriteta tako nepomembna, kakšne posledi-
ce ima to za socialno dinamiko v razredu, za vlogo vzgojitelja in učitelja.
Kakšne spremembe v vzorcih delovanja potrebujejo vzgojitelji in učitelji?
Drugo vprašanje pa je povezano z dilemo, ali otrokom nudimo dovolj mo-
žnosti za izražanje samega sebe in v kolikšni meri bodo pripravljeni na to,
da bodo sodelovali z ljudmi z različnimi vrednotami.
Klimatske spremembe
Še ne tako daleč nazaj so klimatske spremembe pripisovali predvsem
spreminjanju kota kroženja zemlje in oddaljenosti od sonca. Danes stro-
kovnjaki z zanesljivostjo trdijo, da kar v devetdesetih odstotkih na ta pojav
vpliva človek z nepremišljenim krčenjem gozdov, uporabo goriv, ki onesna-
žujejo ozračje ter z vse večjim prometom v zraku in na zemlji.8 Opozarjajo
nas na naraščanje temperature, kjer dolgoročno celo spremembe za eno sto-
pinjo lahko povzročijo neravnovesja. Ob predpostavki, da bo temperatura
narasla za dve ali tri stopinje do konca tega stoletja, bo že sredi tega stole-
tja izumrlo 15 do 30 odstotkov vrst živega sveta. Kljub resnim opozorilom
se zdi, da nas ta opozorila in celo vedenje o problemu ne privedejo do spre-
membe našega delovanja. Ob tem bo naloga vzgojno-izobraževalnih insti-
8 N. d.
ganjem žensk v trg dela prihaja do feminizacije nekaterih področij dejav-
nosti, kot so izobraževanje, medicina, pravo ipd. Za področje izobraževa-
nja je pojav feminizacije poklica vsekakor zaskrbljujoč in terja iskanje me-
hanizmov, ki bodo v poklic ponovno privabili moške, da bi tako ustvarili
primerno uravnoteženost v modelih, s katerimi se otroci srečujejo. Vsi pa
bomo morali, ne glede na prevladujoči spol v tem poklicu, prispevati k ve-
čjemu ugledu samega poklica.
Vrednote
Svetovna študija vrednot je pokazala, da so vrednote v različnih delih
sveta različne, da pa ljudje, ki so bili rojeni v letih blaginje, bolj cenijo sa-
moekspresijo, kakovost življenja, manj pa tradicionalne vire avtoritete kot
so religija, družina, država. Prevladujejo posvetne vrednote, manj je verske-
ga angažmaja, manj spoštovanja avtoritete, večja toleranca do ločitve, do
abortusa, evtanazije, manj pa je nacionalizma. Manj je poudarka na eko-
nomski in fizični varnosti in več je poudarka na dobrem počutju in kako-
vosti življenja. Manj je cenjena marljivost in trdo delo, bolj pa ustvarjalni
duh in tolerantnost.
Ob naštetem se lahko vprašamo, kaj pomeni na področju vzgoje in iz-
obraževanja dejstvo, da je avtoriteta tako nepomembna, kakšne posledi-
ce ima to za socialno dinamiko v razredu, za vlogo vzgojitelja in učitelja.
Kakšne spremembe v vzorcih delovanja potrebujejo vzgojitelji in učitelji?
Drugo vprašanje pa je povezano z dilemo, ali otrokom nudimo dovolj mo-
žnosti za izražanje samega sebe in v kolikšni meri bodo pripravljeni na to,
da bodo sodelovali z ljudmi z različnimi vrednotami.
Klimatske spremembe
Še ne tako daleč nazaj so klimatske spremembe pripisovali predvsem
spreminjanju kota kroženja zemlje in oddaljenosti od sonca. Danes stro-
kovnjaki z zanesljivostjo trdijo, da kar v devetdesetih odstotkih na ta pojav
vpliva človek z nepremišljenim krčenjem gozdov, uporabo goriv, ki onesna-
žujejo ozračje ter z vse večjim prometom v zraku in na zemlji.8 Opozarjajo
nas na naraščanje temperature, kjer dolgoročno celo spremembe za eno sto-
pinjo lahko povzročijo neravnovesja. Ob predpostavki, da bo temperatura
narasla za dve ali tri stopinje do konca tega stoletja, bo že sredi tega stole-
tja izumrlo 15 do 30 odstotkov vrst živega sveta. Kljub resnim opozorilom
se zdi, da nas ta opozorila in celo vedenje o problemu ne privedejo do spre-
membe našega delovanja. Ob tem bo naloga vzgojno-izobraževalnih insti-
8 N. d.
