Page 183 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 183
In kaj nas čaka v prihodnosti
partnerje vse bolj izobražene starše, ki pa jih ne znajo najbolj ustrezno izko-
ristiti v smislu poslanstva vrtca in šole.
Trajnost zaposlitve se nagiba v oblike zaposlovanja za določen čas in v
»part time« zaposlitve. Zanesljivost zaposlovanja postaja vse bolj relativ-
na, ostaja pa odprto vprašanje, kako so mlade generacije pripravljene na to
dejstvo. Na drugi strani pa ostaja tudi vprašanje, ali se bodo vrtci in šole
znali ustrezno odzvati na tako spremenjene potrebe staršev.
Investicije v izobraževanje
Po podatkih OECD-ja9 v večini razvitih držav investicije v izobraževa-
nje naraščajo. Problem pa nastaja ob spoznanju, da višje investicije še ne po-
menijo boljših rezultatov. Tako npr. Finska, ki se je na mednarodnih pri-
merjalnih študijah PISA uvrstila na sam vrh po uspešnosti rezultatov svo-
jih učencev, investira v izobraževanje mnogo manj kot Švedska, ki je po re-
zultatih močno zaostajala za Finsko. Zato je verjetno izjemno pomembno
vprašanje v zvezi z investicijami, kako so le-te porabljene, oziroma na ka-
kšen način naj bodo uporabljene, da se bodo najbolj učinkovito povrni-
le. Po mnenju Heckmana in njegovih sodelavcev10 naj bi vlade preusmeri-
le investicije za oblikovanje zmožnosti proti predšolski vzgoji, v nasprotju
s tem, kar počnejo sedaj, ko so investicije večje v kasnejših stopnjah izobra-
ževanja. Pri tem se ne zavzemajo za investiranje v zgodnja leta — še pose-
bej za ogrožene skupine otrok, tem investicijam pa bi morale slediti investi-
cije tudi na drugih stopnjah izobraževanja, da bi bilo izobraževanje učin-
kovito.
Informacijsko-komunikacijska tehnologija
Informacijsko komunikacijska tehnologija je eno tistih področij, ki se je
v sodobnem času bliskovito razvijalo. Postala je hitrejša, manjša, cenejša in
široko dostopna. K njenemu razvoju je v zadnjem času še posebej prispe-
val hitro rastoči svetovni splet, ki postaja vse bolj pomemben vir informa-
cij, prostor za oblikovanje lastne vsebine in možnost povezovanja. Genera-
cije otrok, ki rastejo v tem okolju, so ponavadi mnogo bolj spretne v upora-
bi informacijsko komunikacijske tehnologije kot starejša generacija in tako
nastane razkorak med učenjem v instituciji in digitalnim učenjem. Institu-
cije običajno počasi organizirajo učenje tako, da to dejstvo upoštevajo. Še
vedno ne vemo vsega o tem, kako informacijsko komunikacijska tehnolo-
9 N. d.
10 Flavio Cunha, James J. Heckman, A new framework for the Analysis of Inequality. NBER
Working paper 12505, Cambridge, Massachusetts 2006.
partnerje vse bolj izobražene starše, ki pa jih ne znajo najbolj ustrezno izko-
ristiti v smislu poslanstva vrtca in šole.
Trajnost zaposlitve se nagiba v oblike zaposlovanja za določen čas in v
»part time« zaposlitve. Zanesljivost zaposlovanja postaja vse bolj relativ-
na, ostaja pa odprto vprašanje, kako so mlade generacije pripravljene na to
dejstvo. Na drugi strani pa ostaja tudi vprašanje, ali se bodo vrtci in šole
znali ustrezno odzvati na tako spremenjene potrebe staršev.
Investicije v izobraževanje
Po podatkih OECD-ja9 v večini razvitih držav investicije v izobraževa-
nje naraščajo. Problem pa nastaja ob spoznanju, da višje investicije še ne po-
menijo boljših rezultatov. Tako npr. Finska, ki se je na mednarodnih pri-
merjalnih študijah PISA uvrstila na sam vrh po uspešnosti rezultatov svo-
jih učencev, investira v izobraževanje mnogo manj kot Švedska, ki je po re-
zultatih močno zaostajala za Finsko. Zato je verjetno izjemno pomembno
vprašanje v zvezi z investicijami, kako so le-te porabljene, oziroma na ka-
kšen način naj bodo uporabljene, da se bodo najbolj učinkovito povrni-
le. Po mnenju Heckmana in njegovih sodelavcev10 naj bi vlade preusmeri-
le investicije za oblikovanje zmožnosti proti predšolski vzgoji, v nasprotju
s tem, kar počnejo sedaj, ko so investicije večje v kasnejših stopnjah izobra-
ževanja. Pri tem se ne zavzemajo za investiranje v zgodnja leta — še pose-
bej za ogrožene skupine otrok, tem investicijam pa bi morale slediti investi-
cije tudi na drugih stopnjah izobraževanja, da bi bilo izobraževanje učin-
kovito.
Informacijsko-komunikacijska tehnologija
Informacijsko komunikacijska tehnologija je eno tistih področij, ki se je
v sodobnem času bliskovito razvijalo. Postala je hitrejša, manjša, cenejša in
široko dostopna. K njenemu razvoju je v zadnjem času še posebej prispe-
val hitro rastoči svetovni splet, ki postaja vse bolj pomemben vir informa-
cij, prostor za oblikovanje lastne vsebine in možnost povezovanja. Genera-
cije otrok, ki rastejo v tem okolju, so ponavadi mnogo bolj spretne v upora-
bi informacijsko komunikacijske tehnologije kot starejša generacija in tako
nastane razkorak med učenjem v instituciji in digitalnim učenjem. Institu-
cije običajno počasi organizirajo učenje tako, da to dejstvo upoštevajo. Še
vedno ne vemo vsega o tem, kako informacijsko komunikacijska tehnolo-
9 N. d.
10 Flavio Cunha, James J. Heckman, A new framework for the Analysis of Inequality. NBER
Working paper 12505, Cambridge, Massachusetts 2006.
