Page 182 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 182
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
tucij usmerjena k oblikovanju zavesti o ogrožanju skupne prihodnosti in
k spreminjanju obnašanja, ki bo usklajeno z vedenjem. Navade na upora-
bo dobrin, ki jih je danes še v izobilju (voda, elektrika, goriva), bo potrebno
spremeniti tako, da bodo v soglasju z navadami in vrednotami odgovorne-
ga Zemljana, ki niso škodljive za razvoj.
Globalna ekonomija
Čeprav se globalna ekonomija trenutna nahaja v veliki krizi in doslej še
ni znanega modela, ki bi jo uspel premagati, bo tudi v bodoče pričakova-
ti naraščajočo konkurenco na svetovnem trgu. Trenutno najbolj hitro ra-
stoče ekonomije kot so kitajska in indijska, bodo tudi v bodoče privlačile
investitorje zaradi milijonov poceni in dostopne delovne sile, ki je povrhu
vsega še dobro izobražena. Investicije pa s seboj prinašajo nove tehnologi-
je in »know how«, kar ponovno vpliva na hiter ekonomski razvoj. Nacio-
nalne izobraževalne politike se bodo morale soočiti z globalnimi ekonom-
skimi gibanji in iskati tiste sposobnosti, ki bodo spodbujale inovativnost
in tako ohranile doseženo stopnjo ekonomskega razvoja v že razvitih dr-
žavah. Več poudarka pa bo v izobraževanju veljalo nameniti tudi spozna-
vanju drugih (neevropskih) kultur, zgodovine, jezikov in tako mladim ge-
neracijam v danes razvitem svetu omogočiti ustrezno komunikacijo s hitro
razvijajočimi okolji.
Svet dela in poklicev
Delo bo v prihodnje vse manj dominantno v življenju posamezni-
ka. Tudi v bodoče lahko pričakujemo nižanje dnevne delovne obvezno-
sti. Tudi dolžina delovne kariere je v preteklosti padala predvsem na račun
daljšanja šolanja in zgodnjih upokojitev. Toda v nasprotju s tem se potova-
nje od doma na delovno mesto in nazaj daljša, služba je bolj stresna in in-
tenzivnost dela večja. Na račun krajšanja delovne obveznosti se podaljšuje
prosti čas, ki je večinoma namenjen dejavnostim s področja rekreacije, kul-
ture in različnim formalnih in neformalnih oblikam izobraževanja. Temu
se bo morala odzvati tudi politika izobraževanja in ponujati kratka izobra-
ževanja, ki se skozi čas nadgrajujejo.
Že nekaj časa govorimo tudi o tako imenovani učeči se družbi. Pojem te-
melji na spoznanju, da se vse več ljudi vse bolj izobražuje. Trditev potrju-
je dejstvo, da je danes v razvitih državah med ljudmi v starosti od 55 do 64
let en človek od petih z višjo izobrazbo, med ljudmi v starosti od 25 do 34
let pa eden od treh. Mlada generacija se torej vse bolj izobražuje, pri tem pa
so v izobraževanje bolj vpete ženske kot moški. Vrtci in šole imajo tako kot
tucij usmerjena k oblikovanju zavesti o ogrožanju skupne prihodnosti in
k spreminjanju obnašanja, ki bo usklajeno z vedenjem. Navade na upora-
bo dobrin, ki jih je danes še v izobilju (voda, elektrika, goriva), bo potrebno
spremeniti tako, da bodo v soglasju z navadami in vrednotami odgovorne-
ga Zemljana, ki niso škodljive za razvoj.
Globalna ekonomija
Čeprav se globalna ekonomija trenutna nahaja v veliki krizi in doslej še
ni znanega modela, ki bi jo uspel premagati, bo tudi v bodoče pričakova-
ti naraščajočo konkurenco na svetovnem trgu. Trenutno najbolj hitro ra-
stoče ekonomije kot so kitajska in indijska, bodo tudi v bodoče privlačile
investitorje zaradi milijonov poceni in dostopne delovne sile, ki je povrhu
vsega še dobro izobražena. Investicije pa s seboj prinašajo nove tehnologi-
je in »know how«, kar ponovno vpliva na hiter ekonomski razvoj. Nacio-
nalne izobraževalne politike se bodo morale soočiti z globalnimi ekonom-
skimi gibanji in iskati tiste sposobnosti, ki bodo spodbujale inovativnost
in tako ohranile doseženo stopnjo ekonomskega razvoja v že razvitih dr-
žavah. Več poudarka pa bo v izobraževanju veljalo nameniti tudi spozna-
vanju drugih (neevropskih) kultur, zgodovine, jezikov in tako mladim ge-
neracijam v danes razvitem svetu omogočiti ustrezno komunikacijo s hitro
razvijajočimi okolji.
Svet dela in poklicev
Delo bo v prihodnje vse manj dominantno v življenju posamezni-
ka. Tudi v bodoče lahko pričakujemo nižanje dnevne delovne obvezno-
sti. Tudi dolžina delovne kariere je v preteklosti padala predvsem na račun
daljšanja šolanja in zgodnjih upokojitev. Toda v nasprotju s tem se potova-
nje od doma na delovno mesto in nazaj daljša, služba je bolj stresna in in-
tenzivnost dela večja. Na račun krajšanja delovne obveznosti se podaljšuje
prosti čas, ki je večinoma namenjen dejavnostim s področja rekreacije, kul-
ture in različnim formalnih in neformalnih oblikam izobraževanja. Temu
se bo morala odzvati tudi politika izobraževanja in ponujati kratka izobra-
ževanja, ki se skozi čas nadgrajujejo.
Že nekaj časa govorimo tudi o tako imenovani učeči se družbi. Pojem te-
melji na spoznanju, da se vse več ljudi vse bolj izobražuje. Trditev potrju-
je dejstvo, da je danes v razvitih državah med ljudmi v starosti od 55 do 64
let en človek od petih z višjo izobrazbo, med ljudmi v starosti od 25 do 34
let pa eden od treh. Mlada generacija se torej vse bolj izobražuje, pri tem pa
so v izobraževanje bolj vpete ženske kot moški. Vrtci in šole imajo tako kot
