Page 177 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 177
kaj nas čaka
v prihodnosti
Dandanes je v obdobju hitrih sprememb napovedovati jutrišnji ra-
zvoj sila tvegana dejavnost. Vendar je to vsaj okvirno mogoče ob
predpostavkah o tem, kako se bo razvijala znanost ter analiziranju tren-
dov družbenega dogajanja, ki vplivajo na področje izobraževanja. Zaneslji-
vo lahko predpostavljamo, da bo nevrološka znanost ponudila še bolj po-
membne podatke o tem, kako delujejo specifični predeli možganov v pove-
zanosti z vplivi okolja,1 hkrati pa nam bodo okoljske znanosti ponujale vse
bolj kompleksno sliko in odgovore na vprašanja sodobne družbe. Predpo-
stavljamo lahko tudi to, da bo vse večja osveščenost sodobnega človeka o
ključnih problemih našega življenja in prihodnosti našega planeta še bolj
okrepila združenja in zahteve po kakovostni vzgoji in izobraževanju za vse.
Obstaja pa še vrsta družbenih zakonitosti, ki bodo področje močno zazna-
movale v prihodnosti. Zelo tehten vpogled v sodobne trende na tem po-
dročju, ki jih na kratko predstavljamo v nadaljevanju, nam je ponudila za-
dnja analiza OECD-ja.2
Demografska gibanja
Glede na gibanje demografskih podatkov v razvitih državah3 lahko trdi-
mo, da bo tudi v prihodnje prisotna manjša rodnost, višanje starosti star-
šev ob rojstvu otrok ter manjše število otrok v družini. Zanesljivo se bomo
1 J. F. Mustard, Experience-based Brain Development: Scientific Underpinnings of the Impor-
tance of Early Child Development in a Global World, v: E. M. Young (ur.), Early Child develop-
ment From Measurment to Action. A Priority for Growth and Equity, Washington D. C. 2007,
35–64; R. Shore, Rethinking the Brain: New Insights into Early Development. New York 1997.
2 OECD, Trends Shaping Education, 2008.
3 N. d.
v prihodnosti
Dandanes je v obdobju hitrih sprememb napovedovati jutrišnji ra-
zvoj sila tvegana dejavnost. Vendar je to vsaj okvirno mogoče ob
predpostavkah o tem, kako se bo razvijala znanost ter analiziranju tren-
dov družbenega dogajanja, ki vplivajo na področje izobraževanja. Zaneslji-
vo lahko predpostavljamo, da bo nevrološka znanost ponudila še bolj po-
membne podatke o tem, kako delujejo specifični predeli možganov v pove-
zanosti z vplivi okolja,1 hkrati pa nam bodo okoljske znanosti ponujale vse
bolj kompleksno sliko in odgovore na vprašanja sodobne družbe. Predpo-
stavljamo lahko tudi to, da bo vse večja osveščenost sodobnega človeka o
ključnih problemih našega življenja in prihodnosti našega planeta še bolj
okrepila združenja in zahteve po kakovostni vzgoji in izobraževanju za vse.
Obstaja pa še vrsta družbenih zakonitosti, ki bodo področje močno zazna-
movale v prihodnosti. Zelo tehten vpogled v sodobne trende na tem po-
dročju, ki jih na kratko predstavljamo v nadaljevanju, nam je ponudila za-
dnja analiza OECD-ja.2
Demografska gibanja
Glede na gibanje demografskih podatkov v razvitih državah3 lahko trdi-
mo, da bo tudi v prihodnje prisotna manjša rodnost, višanje starosti star-
šev ob rojstvu otrok ter manjše število otrok v družini. Zanesljivo se bomo
1 J. F. Mustard, Experience-based Brain Development: Scientific Underpinnings of the Impor-
tance of Early Child Development in a Global World, v: E. M. Young (ur.), Early Child develop-
ment From Measurment to Action. A Priority for Growth and Equity, Washington D. C. 2007,
35–64; R. Shore, Rethinking the Brain: New Insights into Early Development. New York 1997.
2 OECD, Trends Shaping Education, 2008.
3 N. d.
