Page 95 - Primož Krašovec / Igor Ž. Žagar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Digitalna knjižnica, Dissertationes 5
P. 95
Dvojno delo ideologije: avtonomija novinarstva in politika nevtralnosti
ciji obstoječih družbenih institucij, ideologij in razmerij moči, temveč si že-
lijo njihove spremembe – so transformatorni diskurzi.20 V njih se primarne
oblike zavesti – vsakdanje izkušnje, vednost, ki izhaja iz rutinskih življenj-
skih praks – ne prilagajajo modelom strokovne sekundarne ideološke pro-
dukcije, temveč postajajo oblike zamišljanja alternativnih družbenih insti-
tucij, ideologij in razmerij moči. Politike nevtralnih medijev tako ne mo-
remo razbrati iz tistega, kar vključujejo – pri diseminaciji in popularizaciji
strokovnih diskurzov so v večini primerov profesionalni in korektni in de-
jansko ne diskriminirajo med posameznimi strokovnimi diskurzi ali po-
sameznimi uradno političnimi ideologijami, medijski prostor je nevtralen
in odprt za vse našteto –, temveč iz tistega, kar spregledujejo, neprepozna-
vajo in puščajo ob strani. Politika nevtralnih medijev je politika izključe-
vanje alternativnih, neuradnih in transformatornih političnih diskurzov,
izključevanja tistih diskurzov, ki jih ne producira kasta strokovnjakov za
politiko,21 temveč množice. Nevtralno novinarsko poročanje je »metadis-
kurz«, ki nevtralno združuje vse reproduktivne ideološke diskurze v dolo-
čeni družbi v določenem zgodovinskem trenutku – in ki ostaja slep za vse
transformatorne ideološke (in teoretske) diskurze.
20 Po Pecheuxu lahko različne tendence v razrednem boju v ideologiji v grobem razdelimo na
dva osnovna tipa – reproduktivne in transformatorne tendence. Michel Pecheux, Diskurz in
ideologija(e), v: Zoja Skušek-Močnik (ur.), Ideologija in estetski učinek, Ljubljana 1980, 104–110.
21 Močnik, n. d., 70–72.
ciji obstoječih družbenih institucij, ideologij in razmerij moči, temveč si že-
lijo njihove spremembe – so transformatorni diskurzi.20 V njih se primarne
oblike zavesti – vsakdanje izkušnje, vednost, ki izhaja iz rutinskih življenj-
skih praks – ne prilagajajo modelom strokovne sekundarne ideološke pro-
dukcije, temveč postajajo oblike zamišljanja alternativnih družbenih insti-
tucij, ideologij in razmerij moči. Politike nevtralnih medijev tako ne mo-
remo razbrati iz tistega, kar vključujejo – pri diseminaciji in popularizaciji
strokovnih diskurzov so v večini primerov profesionalni in korektni in de-
jansko ne diskriminirajo med posameznimi strokovnimi diskurzi ali po-
sameznimi uradno političnimi ideologijami, medijski prostor je nevtralen
in odprt za vse našteto –, temveč iz tistega, kar spregledujejo, neprepozna-
vajo in puščajo ob strani. Politika nevtralnih medijev je politika izključe-
vanje alternativnih, neuradnih in transformatornih političnih diskurzov,
izključevanja tistih diskurzov, ki jih ne producira kasta strokovnjakov za
politiko,21 temveč množice. Nevtralno novinarsko poročanje je »metadis-
kurz«, ki nevtralno združuje vse reproduktivne ideološke diskurze v dolo-
čeni družbi v določenem zgodovinskem trenutku – in ki ostaja slep za vse
transformatorne ideološke (in teoretske) diskurze.
20 Po Pecheuxu lahko različne tendence v razrednem boju v ideologiji v grobem razdelimo na
dva osnovna tipa – reproduktivne in transformatorne tendence. Michel Pecheux, Diskurz in
ideologija(e), v: Zoja Skušek-Močnik (ur.), Ideologija in estetski učinek, Ljubljana 1980, 104–110.
21 Močnik, n. d., 70–72.
