Page 52 - Primož Krašovec / Igor Ž. Žagar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Digitalna knjižnica, Dissertationes 5
P. 52
Medijska politika v postsocializmu
V reviji Dialogi sem od aprila do junija 2007 urejal tematsko števil-
ko, posvečeno medijski cenzuri v Sloveniji. V anketi, ki jo je v živo posne-
la sodelavka Lana Zdravković, smo vse odgovorne urednike večjih medijev
v Sloveniji, vključno z odstavljenimi, vprašali, kakšno je njihovo mnenje o
cenzuri, ali so nanjo naleteli in seveda ali jo »uporabljajo« tudi sami. Re-
zultati so bili po svoje pričakovani. Navzlic vsem javnim indicem, da slu-
žijo političnim interesom, so vsi po vrsti decidirano zanikali takšno mo-
žnost. Bolj od zanikanja pa so bile zanimive njene artikulacije, ki so veliko-
krat mejile že na bizarnost. Spodaj so navedene izjave nekaterih urednikov
v celoti, vse pridobljene v juniju 2007:
Peter Jančič, tedanji odgovorni urednik Dela:
»Zadnje čase se zelo dosti govori o vse večjih problemih, s katerimi se srečuje-
jo novinarji, posebej se izpostavljajo problemi na Delu. Govori se tudi o cenzu-
ri. Kako bi se vi do tega opredelili?
Vsi izobraženi ljudje v tej državi vedo, da instituta cenzure, ki je v tej regiji bil
znan v 19. stoletju in ki je morebiti obstajal tudi kdaj še v tem stoletju, danes
v Sloveniji ni. Država takšnih zakonskih in ustavnih pristojnosti in pooblastil
nima, tisti, ki to besedo zlorabljajo, ravnajo intelektualno zelo šepavo in to mi
osebno ni všeč, je pa res, da je postal ta zmerjaški način razprave dokaj običa-
jen tudi zaradi razgrete politične situacije in zamenjave oblasti, ki se je zgodi-
la. Opozicija in tudi vlada uporabljata dosti ostre besede in to potem tudi no-
vinarje zanese. S tega vidika v tej klasični obliki o cenzuri v Sloveniji absolutno
ni mogoče govoriti. Seveda pa v medijih obstaja in je vedno obstajalo to, da so
uredniki tekste zavračali.«
Darijan Košir, predhodni in tudi kasnejši odgovorni urednik Dela:
»Kako doživljate besedo cenzura in ali se z njo pri svojem delu srečujete, ali
jo opažate?
Vprašanje je zelo na mestu, mislim, da je to bistveno vprašanje, in je prav, da ga
razčistimo. Jaz besede cenzura ne bi uporabljal, ker ta v resnici ne obstaja. Če
kdo govori o cenzuri, ima v mislih neke druge čase, ko se je to dogajalo in je ta
izraz absolutno pretežek, da bi ga kakor koli v zvezi z časopisom Delo upora-
bljali. Je pa res, da ima zdaj časopis mogoče za odtenek bolj prepoznavno ure-
dniško politiko, v skladu s katero se k določenim zadevam pristopa.«
Tomaž Ranc, tedanji odgovorni urednik Večera, danes, po uvedbi tako
imenovane enotirne uprave, pa namestnik odgovornega urednika:
»Ali je na vašem mediju prisotna cenzura, ali se je vi kot urednik (ali kdo drug
od urednikov) poslužujete?
V reviji Dialogi sem od aprila do junija 2007 urejal tematsko števil-
ko, posvečeno medijski cenzuri v Sloveniji. V anketi, ki jo je v živo posne-
la sodelavka Lana Zdravković, smo vse odgovorne urednike večjih medijev
v Sloveniji, vključno z odstavljenimi, vprašali, kakšno je njihovo mnenje o
cenzuri, ali so nanjo naleteli in seveda ali jo »uporabljajo« tudi sami. Re-
zultati so bili po svoje pričakovani. Navzlic vsem javnim indicem, da slu-
žijo političnim interesom, so vsi po vrsti decidirano zanikali takšno mo-
žnost. Bolj od zanikanja pa so bile zanimive njene artikulacije, ki so veliko-
krat mejile že na bizarnost. Spodaj so navedene izjave nekaterih urednikov
v celoti, vse pridobljene v juniju 2007:
Peter Jančič, tedanji odgovorni urednik Dela:
»Zadnje čase se zelo dosti govori o vse večjih problemih, s katerimi se srečuje-
jo novinarji, posebej se izpostavljajo problemi na Delu. Govori se tudi o cenzu-
ri. Kako bi se vi do tega opredelili?
Vsi izobraženi ljudje v tej državi vedo, da instituta cenzure, ki je v tej regiji bil
znan v 19. stoletju in ki je morebiti obstajal tudi kdaj še v tem stoletju, danes
v Sloveniji ni. Država takšnih zakonskih in ustavnih pristojnosti in pooblastil
nima, tisti, ki to besedo zlorabljajo, ravnajo intelektualno zelo šepavo in to mi
osebno ni všeč, je pa res, da je postal ta zmerjaški način razprave dokaj običa-
jen tudi zaradi razgrete politične situacije in zamenjave oblasti, ki se je zgodi-
la. Opozicija in tudi vlada uporabljata dosti ostre besede in to potem tudi no-
vinarje zanese. S tega vidika v tej klasični obliki o cenzuri v Sloveniji absolutno
ni mogoče govoriti. Seveda pa v medijih obstaja in je vedno obstajalo to, da so
uredniki tekste zavračali.«
Darijan Košir, predhodni in tudi kasnejši odgovorni urednik Dela:
»Kako doživljate besedo cenzura in ali se z njo pri svojem delu srečujete, ali
jo opažate?
Vprašanje je zelo na mestu, mislim, da je to bistveno vprašanje, in je prav, da ga
razčistimo. Jaz besede cenzura ne bi uporabljal, ker ta v resnici ne obstaja. Če
kdo govori o cenzuri, ima v mislih neke druge čase, ko se je to dogajalo in je ta
izraz absolutno pretežek, da bi ga kakor koli v zvezi z časopisom Delo upora-
bljali. Je pa res, da ima zdaj časopis mogoče za odtenek bolj prepoznavno ure-
dniško politiko, v skladu s katero se k določenim zadevam pristopa.«
Tomaž Ranc, tedanji odgovorni urednik Večera, danes, po uvedbi tako
imenovane enotirne uprave, pa namestnik odgovornega urednika:
»Ali je na vašem mediju prisotna cenzura, ali se je vi kot urednik (ali kdo drug
od urednikov) poslužujete?
