Page 53 - Primož Krašovec / Igor Ž. Žagar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Digitalna knjižnica, Dissertationes 5
P. 53
Medijska fenomenologija: O avtonomiji in cenzuri v Sloveniji
Cenzure ni. Gre za vsiljeno terminologijo, s katero skušajo relativizirati ure-
dniške pristojnosti. /.../ Ponavljam, da cenzure ni.«
Darja Verbič, predhodna odgovorna urednica Večera pred prihodom
Ranca:
»Ali je na Večeru bila prisotna cenzura, ali ste se je vi kot urednica (ali kdo
drug od urednikov) posluževali? Ali mislite, da je sedaj prisotna kakršna
koli oblika cenzure na Večeru? Kako ocenjujete sedanje delovanje Večera?
Besedo cenzura poznam iz literature, sicer mi je tuja. Kot novinarka v dveh de-
setletjih – pa sem tudi pisala o politiki in politikih – nisem bila deležna nikakr-
šnih posegov v tekste, bodisi članke bodisi komentarje. Tako lahko zatrdim,
da cenzura na Večeru v času, ko sem bila odgovorna urednica, ni bila prisotna,
zdaj pa o njej – seveda ne le v Večeru – veliko slišim in berem.«
Rajko Gerič, odgovorni urednik informativnega programa na TVS:
»Ali je na RTVS prisotna kakršna koli oblika cenzure?
Jaz bom kot odgovorni urednik informativnega programa rekel, da ne.«
Miran Lesjak, odgovorni urednik Dnevnika:
»Ali lahko govorite o cenzuri na vašem mediju, ali čutite kakšne pritiske …
En del cenzure povsem zanesljivo obstaja. In je tudi legitimen. Če se v član-
ku, ki je predviden za objavo, pojavi neresnična informacija ali informacija, ki
ni preverljiva, je povsem legitimno, da ta del članka leti ven. Ampak verjetno
ne sprašujete po tej vrsti uredniške cenzure. Jaz mislim, da v Dnevniku ni cen-
zure. Enostavno je ni.«20
Peter Jančič, kasneje celo predsednik novinarskega cehovskega združe-
nja ZNP (Združenje novinarjev in publicistov), odide v svoji presoji pre-
senetljivo daleč. Cenzure po njegovem ni, trditi, da obstaja, pomeni doka-
zovati svojo neizobraženost in je izraz intelektualne šepavosti. Implicitna
je njegova kritika političnih očitkov s strani opozicije – njihovo govorje-
nje je torej ponesrečeno, ker predpostavlja nekaj, česar ni. Njegova trditev,
da cenzura sploh ne obstaja (očitno zapopadena v nekem izjemno zoženem
pomenu državne intervencije, kar je v vseh možnih nasprotjih z utečeno
definicijo cenzure in kakopak novinarsko prakso), v najčistejši obliki omo-
goča razcep med pojavnostjo videza in »stvari same«. Če namreč klasične
cenzure sploh ni, mi pa jo zaznavamo, potem se nam le dozdeva, da obsta-
ja, ali pa živimo v konceptualni zmoti. Jančič sicer vpelje možnost koncep-
tualne napake v smislu, da smo neko dejanje prepoznali kot cenzuro, pa bi
20 Vsi navedki so iz Lana Zdravković, Kakšna cenzura?, v: Dialogi, 7–8 (2007), 48–88.
Cenzure ni. Gre za vsiljeno terminologijo, s katero skušajo relativizirati ure-
dniške pristojnosti. /.../ Ponavljam, da cenzure ni.«
Darja Verbič, predhodna odgovorna urednica Večera pred prihodom
Ranca:
»Ali je na Večeru bila prisotna cenzura, ali ste se je vi kot urednica (ali kdo
drug od urednikov) posluževali? Ali mislite, da je sedaj prisotna kakršna
koli oblika cenzure na Večeru? Kako ocenjujete sedanje delovanje Večera?
Besedo cenzura poznam iz literature, sicer mi je tuja. Kot novinarka v dveh de-
setletjih – pa sem tudi pisala o politiki in politikih – nisem bila deležna nikakr-
šnih posegov v tekste, bodisi članke bodisi komentarje. Tako lahko zatrdim,
da cenzura na Večeru v času, ko sem bila odgovorna urednica, ni bila prisotna,
zdaj pa o njej – seveda ne le v Večeru – veliko slišim in berem.«
Rajko Gerič, odgovorni urednik informativnega programa na TVS:
»Ali je na RTVS prisotna kakršna koli oblika cenzure?
Jaz bom kot odgovorni urednik informativnega programa rekel, da ne.«
Miran Lesjak, odgovorni urednik Dnevnika:
»Ali lahko govorite o cenzuri na vašem mediju, ali čutite kakšne pritiske …
En del cenzure povsem zanesljivo obstaja. In je tudi legitimen. Če se v član-
ku, ki je predviden za objavo, pojavi neresnična informacija ali informacija, ki
ni preverljiva, je povsem legitimno, da ta del članka leti ven. Ampak verjetno
ne sprašujete po tej vrsti uredniške cenzure. Jaz mislim, da v Dnevniku ni cen-
zure. Enostavno je ni.«20
Peter Jančič, kasneje celo predsednik novinarskega cehovskega združe-
nja ZNP (Združenje novinarjev in publicistov), odide v svoji presoji pre-
senetljivo daleč. Cenzure po njegovem ni, trditi, da obstaja, pomeni doka-
zovati svojo neizobraženost in je izraz intelektualne šepavosti. Implicitna
je njegova kritika političnih očitkov s strani opozicije – njihovo govorje-
nje je torej ponesrečeno, ker predpostavlja nekaj, česar ni. Njegova trditev,
da cenzura sploh ne obstaja (očitno zapopadena v nekem izjemno zoženem
pomenu državne intervencije, kar je v vseh možnih nasprotjih z utečeno
definicijo cenzure in kakopak novinarsko prakso), v najčistejši obliki omo-
goča razcep med pojavnostjo videza in »stvari same«. Če namreč klasične
cenzure sploh ni, mi pa jo zaznavamo, potem se nam le dozdeva, da obsta-
ja, ali pa živimo v konceptualni zmoti. Jančič sicer vpelje možnost koncep-
tualne napake v smislu, da smo neko dejanje prepoznali kot cenzuro, pa bi
20 Vsi navedki so iz Lana Zdravković, Kakšna cenzura?, v: Dialogi, 7–8 (2007), 48–88.
