Page 40 - Primož Krašovec / Igor Ž. Žagar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Digitalna knjižnica, Dissertationes 5
P. 40
Medijska politika v postsocializmu
lajo predvsem za dobičke delničarjev in za ugled svoje organizacije, ali je po-
tem upravičeno njihovo ostro razločevanje med vrednostjo in verodostojno-
stjo lastnega dela na eni strani in drugimi oblikami poklicnega komunicira-
nja; zlasti neposrednim informiranjem javnosti, ki se ga posamezne organiza-
cije lotevajo s pomočjo lastnih kanalov? Bolj kot je novinarstvo podobno go-
lemu razvedrilu, plačanemu pošiljanju sporočil v javnost, z večjo ostrino se to
vprašanje zastavlja …«78
Ko je bil o tem govor na letošnjem kongresu Mednarodnega instituta
za tisk, so besedo za govornico dobili vodilni ljudje treh velikih založniških
podjetij: Michael Ringier, predsednik uprave Ringier AG, David Montgo-
mery, direktor skupine Mecom, in Vuslat Dogan Sabanci, direktorica tur-
škega Hürriyeta.
Ringier se je uvodoma označil za nekakšnega Robina Hooda založni-
škega gozda, ki na konju jezdi v spopad z resničnimi ubijalci novic – to pa
so po njegovih besedah tisti novinarji, ki ne spoznajo, da smo v novi re-
alnosti, ko »novice izgubljajo svoj nekdanji status in so postale potrošna
dobrina, kot katerakoli druga.« Potrdil je, da »nihče /od založnikov, N.
N./ noče plačati za dobro raziskane novinarske prispevke.« Ringier je kot
»glavni princip« delovanja njegove založniške korporacije navedel: »Po-
nuditi moraš drobce novinarskih citatov.« In v nadaljevanju: »Danes lah-
ko prodaš le ekskluzivo, vse drugo je neuporabno.« Poudaril je, da to pri-
haja iz ust nekoga, ki je sam bil eden ključnih novinarjev, preden je postal
založnik, in ponovil: »Ekskluziva je edina oblika novinarstva, ki se še lah-
ko proda. Ljudje bodo plačali samo za nekaj, česar ne morejo najti na in-
ternetu ali kjerkoli drugje, samo za predstavitve in slike, novinarje in kolu-
mniste, ki nudijo dodano vrednost.«
Tudi Montgomery je izrazil »občasno razočaranje nad novinarji in no-
vinarkami, ki se niso pripravljeni prilagoditi«, sicer pa je glede prihodno-
sti »pozitiven in optimističen.« Moderator William Green je izpostavil
nekatere trende: manj mednarodnega poročanja, manj izkušenih novinar-
jev in novinark … Ringier temu »ne bi rekel kriza«: »Treba je le omejiti
luksuz. Časi, ko smo lahko poslali novinarja v Rusijo, da je dva meseca raz-
iskoval, so mimo.«
Italijanski novinar je iz publike izzval govorce z navedbo, da bi mu nje-
govo podjetje zagotovo preprečilo poročanje, da nek produkt, na primer
avto, ni dober; pričakovalo bi se, da o produktih piše le pozitivno. Ringier
78 Hargreaves, n. d., 113.
lajo predvsem za dobičke delničarjev in za ugled svoje organizacije, ali je po-
tem upravičeno njihovo ostro razločevanje med vrednostjo in verodostojno-
stjo lastnega dela na eni strani in drugimi oblikami poklicnega komunicira-
nja; zlasti neposrednim informiranjem javnosti, ki se ga posamezne organiza-
cije lotevajo s pomočjo lastnih kanalov? Bolj kot je novinarstvo podobno go-
lemu razvedrilu, plačanemu pošiljanju sporočil v javnost, z večjo ostrino se to
vprašanje zastavlja …«78
Ko je bil o tem govor na letošnjem kongresu Mednarodnega instituta
za tisk, so besedo za govornico dobili vodilni ljudje treh velikih založniških
podjetij: Michael Ringier, predsednik uprave Ringier AG, David Montgo-
mery, direktor skupine Mecom, in Vuslat Dogan Sabanci, direktorica tur-
škega Hürriyeta.
Ringier se je uvodoma označil za nekakšnega Robina Hooda založni-
škega gozda, ki na konju jezdi v spopad z resničnimi ubijalci novic – to pa
so po njegovih besedah tisti novinarji, ki ne spoznajo, da smo v novi re-
alnosti, ko »novice izgubljajo svoj nekdanji status in so postale potrošna
dobrina, kot katerakoli druga.« Potrdil je, da »nihče /od založnikov, N.
N./ noče plačati za dobro raziskane novinarske prispevke.« Ringier je kot
»glavni princip« delovanja njegove založniške korporacije navedel: »Po-
nuditi moraš drobce novinarskih citatov.« In v nadaljevanju: »Danes lah-
ko prodaš le ekskluzivo, vse drugo je neuporabno.« Poudaril je, da to pri-
haja iz ust nekoga, ki je sam bil eden ključnih novinarjev, preden je postal
založnik, in ponovil: »Ekskluziva je edina oblika novinarstva, ki se še lah-
ko proda. Ljudje bodo plačali samo za nekaj, česar ne morejo najti na in-
ternetu ali kjerkoli drugje, samo za predstavitve in slike, novinarje in kolu-
mniste, ki nudijo dodano vrednost.«
Tudi Montgomery je izrazil »občasno razočaranje nad novinarji in no-
vinarkami, ki se niso pripravljeni prilagoditi«, sicer pa je glede prihodno-
sti »pozitiven in optimističen.« Moderator William Green je izpostavil
nekatere trende: manj mednarodnega poročanja, manj izkušenih novinar-
jev in novinark … Ringier temu »ne bi rekel kriza«: »Treba je le omejiti
luksuz. Časi, ko smo lahko poslali novinarja v Rusijo, da je dva meseca raz-
iskoval, so mimo.«
Italijanski novinar je iz publike izzval govorce z navedbo, da bi mu nje-
govo podjetje zagotovo preprečilo poročanje, da nek produkt, na primer
avto, ni dober; pričakovalo bi se, da o produktih piše le pozitivno. Ringier
78 Hargreaves, n. d., 113.
