Page 37 - Primož Krašovec / Igor Ž. Žagar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Digitalna knjižnica, Dissertationes 5
P. 37
Notranja (ne)svoboda tiska
jejo cenzuro ali samocenzuro. Na Madžarskem je 65 odstotkov tipičnih in
86 odstotkov netipičnih delavcev omenilo, da nadrejeni cenzurirajo njiho-
vo delo. Samo osem odstotkov redno zaposlenih ima v pogodbah zapisano
pravico do ugovora vesti, albanska poročevalka pa piše, da v Albaniji o ugo-
voru vesti ni govora ne v pogodbah ne v praksi.68
Prekarnost v medijski industriji kot vzvod (samo)
cenzure
Za novinarsko neodvisnost so bistvene možnosti poklicne mobilnosti,
varnost zaposlitve in delovni pogoji. Varnosti je vse manj, pogoji dela so
vse slabši, mehanizmi nadzora nad medijskimi vsebinami pa zato vse bolj
pri roki. »Res je, da prihaja do političnih intervencij, da se izvaja politični
nadzor, zlasti pri imenovanju na vodilna mesta; res pa je tudi in predvsem,
da je v obdobju, kakršno je današnje, ko obstaja rezervna armada in so za-
poslitve v poklicih, povezanih z radiem in televizijo, zelo negotove, nagnje-
nost k političnemu konformizmu še večja,«69 je o samocenzurnih učinkih
razmer na trgu novinarske delovne sile pisal Bourdieu.
Jasno je, da so se spremenili načini produkcije, upravljanja in organiza-
cije same. Prekarizacija delovnih odnosov nikakor ni značilna samo za no-
vinarstvo, je pa zanj odločilna. Med drugim v že sicer kompetitivnem no-
vinarskem polju sproža še ostrejše odnose med novinarji, nove delitve, sla-
bi novinarske (in vse druge) sindikalne organizacije in omogoča neizzvane
cenzurne posege in pritiske. »Novinarski darvinizem«, kot ga je poimeno-
val glavni urednik nekega švicarskega dnevnika, temelji na tem, da zapo-
slene držijo v nenehnem strahu, da bodo izgubili službo.70 V njegovem ča-
sopisu so lastniki zamenjali dve tretjini zaposlenih novinarjev in jih nado-
mestili s »svobodnimi« novinarji, ki delajo na osnovi nekajmesečnih in-
dividualnih pogodb. »Rezultat? Preostali zaposleni so prostovoljno spre-
jeli novo uredniško politiko, ki so jo zahtevali lastniki.«71 Kako in zakaj
to deluje, je v razmisleku o cenzuri v slovenskih medijih povzela novinar-
ka Simona Rakuša:
»Tudi mi smo samo ljudje z vsemi svojimi prednostmi in slabostmi. Tudi no-
vinarji imamo skrbi, družine in stiske in prav to so najpogostejši razlogi, za-
kaj prihaja do samocenzure. Zamislite si mladega novinarja z družino, z dve-
68 Neva Nahtigal, Regional overview, v: Centrul Independent de Jurnalism: Labor Relations and
Media. Analyzing Patterns of Labor Relations in the Media of SEENPM member countries, 2008,
40–44. http://ijc.md/Publicatii/resurse/Labor_Relations_and_Media.pdf.
69 Bourdieu, n. d., 13.
70 Möller in von Dohnanyi, n. d., 58.
71 Bašić Hrvatin in Kučić, n. d., 23.
jejo cenzuro ali samocenzuro. Na Madžarskem je 65 odstotkov tipičnih in
86 odstotkov netipičnih delavcev omenilo, da nadrejeni cenzurirajo njiho-
vo delo. Samo osem odstotkov redno zaposlenih ima v pogodbah zapisano
pravico do ugovora vesti, albanska poročevalka pa piše, da v Albaniji o ugo-
voru vesti ni govora ne v pogodbah ne v praksi.68
Prekarnost v medijski industriji kot vzvod (samo)
cenzure
Za novinarsko neodvisnost so bistvene možnosti poklicne mobilnosti,
varnost zaposlitve in delovni pogoji. Varnosti je vse manj, pogoji dela so
vse slabši, mehanizmi nadzora nad medijskimi vsebinami pa zato vse bolj
pri roki. »Res je, da prihaja do političnih intervencij, da se izvaja politični
nadzor, zlasti pri imenovanju na vodilna mesta; res pa je tudi in predvsem,
da je v obdobju, kakršno je današnje, ko obstaja rezervna armada in so za-
poslitve v poklicih, povezanih z radiem in televizijo, zelo negotove, nagnje-
nost k političnemu konformizmu še večja,«69 je o samocenzurnih učinkih
razmer na trgu novinarske delovne sile pisal Bourdieu.
Jasno je, da so se spremenili načini produkcije, upravljanja in organiza-
cije same. Prekarizacija delovnih odnosov nikakor ni značilna samo za no-
vinarstvo, je pa zanj odločilna. Med drugim v že sicer kompetitivnem no-
vinarskem polju sproža še ostrejše odnose med novinarji, nove delitve, sla-
bi novinarske (in vse druge) sindikalne organizacije in omogoča neizzvane
cenzurne posege in pritiske. »Novinarski darvinizem«, kot ga je poimeno-
val glavni urednik nekega švicarskega dnevnika, temelji na tem, da zapo-
slene držijo v nenehnem strahu, da bodo izgubili službo.70 V njegovem ča-
sopisu so lastniki zamenjali dve tretjini zaposlenih novinarjev in jih nado-
mestili s »svobodnimi« novinarji, ki delajo na osnovi nekajmesečnih in-
dividualnih pogodb. »Rezultat? Preostali zaposleni so prostovoljno spre-
jeli novo uredniško politiko, ki so jo zahtevali lastniki.«71 Kako in zakaj
to deluje, je v razmisleku o cenzuri v slovenskih medijih povzela novinar-
ka Simona Rakuša:
»Tudi mi smo samo ljudje z vsemi svojimi prednostmi in slabostmi. Tudi no-
vinarji imamo skrbi, družine in stiske in prav to so najpogostejši razlogi, za-
kaj prihaja do samocenzure. Zamislite si mladega novinarja z družino, z dve-
68 Neva Nahtigal, Regional overview, v: Centrul Independent de Jurnalism: Labor Relations and
Media. Analyzing Patterns of Labor Relations in the Media of SEENPM member countries, 2008,
40–44. http://ijc.md/Publicatii/resurse/Labor_Relations_and_Media.pdf.
69 Bourdieu, n. d., 13.
70 Möller in von Dohnanyi, n. d., 58.
71 Bašić Hrvatin in Kučić, n. d., 23.
