Page 39 - Primož Krašovec / Igor Ž. Žagar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Digitalna knjižnica, Dissertationes 5
P. 39
Notranja (ne)svoboda tiska
Albanska poročevalka v raziskavi SEENPM o delovnih odnosih v me-
dijih povzema, da je »v ozračju negotovosti težko pričakovati od novinar-
jev kaj drugega kot poslušnost ekonomskim in političnim interesom la-
stnikov«. V Črni gori novinarji neprestano občutijo negotovost svoje situ-
acije, njihova usoda pa je pretežno odvisna od dobre volje delodajalcev. »V
taki situaciji sta resnica in javni interes pogosto žrtvi interesov močnih fi-
nančnih lobijev, ki obvladujejo ne le medije v državni lasti, ampak tudi šte-
vilne medijske družbe v zasebnem lastništvu,« piše poročevalec.75
Navedena raziskava je potrdila ugotovitve predhodnih – da so lokalni
medijski trgi še posebej problematični in da so novinarji teh medijev izpo-
stavljeni še posebej močnim pritiskom. Bolgarski novinar je menil, da »je
situacija v regionalnih medijih bolj zapletena, ker lastniki, običajno pod-
jetniki v več drugih panogah poleg medijev, medije uporabljajo za krepi-
tev njihovih ekonomskih interesov.« Eden od sodelujočih v BiH pa pravi,
da je politično pogojena cenzura v upadu, medtem ko se vzpenja nekakšna
»korporativna oglaševalska diktatura«.76
Bourdieu ugotavlja, da novinarji in novinarke vse bolj zgodaj spoznava-
jo strahotno zahtevnost tega poklica, zlasti pa vse prisile, do katerih priha-
ja zaradi merjenja odzivnosti itd. Zato je po njegovem novinarstvo »eden
od poklicev, kjer najdemo največ nemirnih, nezadovoljnih, zrevoltiranih
ali cinično resigniranih ljudi in kjer se zelo pogosto pojavljajo (seveda zlasti
na strani podrejenih) jeza, naveličanost in malodušje spričo dejanske podo-
be poklica, ki v njihovih predstavah in v njihovih zahtevah še vedno velja za
»drugačnega od drugih«. Vse nakopičeno nezadovoljstvo pa se zelo redko
udejani v konkretnih dejanjih: »Smo daleč od situacije, ko bi lahko to ne-
zadovoljstvo oziroma ta odklonilni odnos prerasla v resnični upor, še indi-
vidualen ne, kaj šele kolektiven,« meni Bourdieu.77
Čigava svoboda? Čigava odgovornost?
Zaključujemo z vprašanjima, ki smo ju leta 2007 uporabili kot naslov
informativnega gradiva, namenjenega spodbujanju razprave o svobodi iz-
ražanja znotraj medijev. Kot tedaj, smo tudi v tem pregledu razmer za uve-
ljavljanje svobode tiska in izražanja večkrat trčili ob eno od osrednjih vpra-
šanj novinarstva, kot o tem piše Hargreaves:
»/V/ čigavem interesu novinar dela: za podjetje oziroma organizacijo, ki ga
zaposluje, ali za širše javno dobro? Če namreč novinarji v tem tržnem redu de-
75 Nahtigal, n. d., 40.
76 N. d., 41.
77 Bourdieu, n. d., 34.
Albanska poročevalka v raziskavi SEENPM o delovnih odnosih v me-
dijih povzema, da je »v ozračju negotovosti težko pričakovati od novinar-
jev kaj drugega kot poslušnost ekonomskim in političnim interesom la-
stnikov«. V Črni gori novinarji neprestano občutijo negotovost svoje situ-
acije, njihova usoda pa je pretežno odvisna od dobre volje delodajalcev. »V
taki situaciji sta resnica in javni interes pogosto žrtvi interesov močnih fi-
nančnih lobijev, ki obvladujejo ne le medije v državni lasti, ampak tudi šte-
vilne medijske družbe v zasebnem lastništvu,« piše poročevalec.75
Navedena raziskava je potrdila ugotovitve predhodnih – da so lokalni
medijski trgi še posebej problematični in da so novinarji teh medijev izpo-
stavljeni še posebej močnim pritiskom. Bolgarski novinar je menil, da »je
situacija v regionalnih medijih bolj zapletena, ker lastniki, običajno pod-
jetniki v več drugih panogah poleg medijev, medije uporabljajo za krepi-
tev njihovih ekonomskih interesov.« Eden od sodelujočih v BiH pa pravi,
da je politično pogojena cenzura v upadu, medtem ko se vzpenja nekakšna
»korporativna oglaševalska diktatura«.76
Bourdieu ugotavlja, da novinarji in novinarke vse bolj zgodaj spoznava-
jo strahotno zahtevnost tega poklica, zlasti pa vse prisile, do katerih priha-
ja zaradi merjenja odzivnosti itd. Zato je po njegovem novinarstvo »eden
od poklicev, kjer najdemo največ nemirnih, nezadovoljnih, zrevoltiranih
ali cinično resigniranih ljudi in kjer se zelo pogosto pojavljajo (seveda zlasti
na strani podrejenih) jeza, naveličanost in malodušje spričo dejanske podo-
be poklica, ki v njihovih predstavah in v njihovih zahtevah še vedno velja za
»drugačnega od drugih«. Vse nakopičeno nezadovoljstvo pa se zelo redko
udejani v konkretnih dejanjih: »Smo daleč od situacije, ko bi lahko to ne-
zadovoljstvo oziroma ta odklonilni odnos prerasla v resnični upor, še indi-
vidualen ne, kaj šele kolektiven,« meni Bourdieu.77
Čigava svoboda? Čigava odgovornost?
Zaključujemo z vprašanjima, ki smo ju leta 2007 uporabili kot naslov
informativnega gradiva, namenjenega spodbujanju razprave o svobodi iz-
ražanja znotraj medijev. Kot tedaj, smo tudi v tem pregledu razmer za uve-
ljavljanje svobode tiska in izražanja večkrat trčili ob eno od osrednjih vpra-
šanj novinarstva, kot o tem piše Hargreaves:
»/V/ čigavem interesu novinar dela: za podjetje oziroma organizacijo, ki ga
zaposluje, ali za širše javno dobro? Če namreč novinarji v tem tržnem redu de-
75 Nahtigal, n. d., 40.
76 N. d., 41.
77 Bourdieu, n. d., 34.
