Page 117 - Primož Krašovec / Igor Ž. Žagar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Digitalna knjižnica, Dissertationes 5
P. 117
mož Krašovec
Miklavž Komelj
V osvobodilnem
boju larpurlartizem
ni bil mogoč
Intervju z Bogdanom
Osolnikom
Bogdan Osolnik (1920), po izobrazbi pravnik, je bil v času druge sve-
tovne vojne aktivist OF, partizan in član Slovenskega narodnoosvo-
bodilnega sveta (SNOS), kasneje pa novinar, publicist, urednik, profesor
komunikologije in ustavni sodnik. Z njim smo se 1. junija 2008 pogovar-
jali o partizanskih časopisih in novinarstvu v pogojih narodnoosvobodil-
nega boja, o zgodovinskem pomenu in relevatnosti partizanskega novinar-
stva danes ter o nekaterih problematičnih vidikih sodobnih množičnih
medijev.
Zanima me, kako so delovali časopisi v partizanih, čisto formalno, se pra-
vi, kako so se sploh pojavili – če gremo od začetka?
Začetek oziroma osnova je bila tehnična baza. Ker je bilo to v ilegali, je
bilo možno izdajati časopise samo ilegalno. Ilegalno bazo je v osvobodil-
no fronto prinesla partija. Komunistična stranka je imela svoje tiskarne na
skritih mestih in jih je dala na razpolago osvobodilnemu gibanju. Kasne-
je se je razvilo vedno več partizanskih tehnik, kot smo rekli razmnoževal-
nicam tiska. To so bile na začetku še zelo primitivne, kasneje pa so nasta-
le celo prave tiskarne.
Nasploh je treba pri obravnavi tiska in kulturne dejavnosti v NOB upo-
števati dve osnovni značilnosti:
1) postopnost razvoja, različne razvojne faze, do katerih je prišlo zaradi
postopnega razvoja samega NOB – od četic do divizij in korpusov,
2) različnost razvoja v posameznih pokrajinah takrat razkosane Sloveni-
je, še posebej položaj pod Nemci, kjer je prišlo do izgube lastnega jezika v
Miklavž Komelj
V osvobodilnem
boju larpurlartizem
ni bil mogoč
Intervju z Bogdanom
Osolnikom
Bogdan Osolnik (1920), po izobrazbi pravnik, je bil v času druge sve-
tovne vojne aktivist OF, partizan in član Slovenskega narodnoosvo-
bodilnega sveta (SNOS), kasneje pa novinar, publicist, urednik, profesor
komunikologije in ustavni sodnik. Z njim smo se 1. junija 2008 pogovar-
jali o partizanskih časopisih in novinarstvu v pogojih narodnoosvobodil-
nega boja, o zgodovinskem pomenu in relevatnosti partizanskega novinar-
stva danes ter o nekaterih problematičnih vidikih sodobnih množičnih
medijev.
Zanima me, kako so delovali časopisi v partizanih, čisto formalno, se pra-
vi, kako so se sploh pojavili – če gremo od začetka?
Začetek oziroma osnova je bila tehnična baza. Ker je bilo to v ilegali, je
bilo možno izdajati časopise samo ilegalno. Ilegalno bazo je v osvobodil-
no fronto prinesla partija. Komunistična stranka je imela svoje tiskarne na
skritih mestih in jih je dala na razpolago osvobodilnemu gibanju. Kasne-
je se je razvilo vedno več partizanskih tehnik, kot smo rekli razmnoževal-
nicam tiska. To so bile na začetku še zelo primitivne, kasneje pa so nasta-
le celo prave tiskarne.
Nasploh je treba pri obravnavi tiska in kulturne dejavnosti v NOB upo-
števati dve osnovni značilnosti:
1) postopnost razvoja, različne razvojne faze, do katerih je prišlo zaradi
postopnega razvoja samega NOB – od četic do divizij in korpusov,
2) različnost razvoja v posameznih pokrajinah takrat razkosane Sloveni-
je, še posebej položaj pod Nemci, kjer je prišlo do izgube lastnega jezika v
