Page 51 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 51
Topoi: črna skrinjica argumenatcije
(3b) Dejstvo (Argument) Lahko bi pojedel ne le piščanca, ampak vola.
Kako ste prišli do tega?
(3c) Utemeljitev (Topos) Bolj ko si lačen, več lahko poješ.
A to bi se utegnilo zdeti preveč trivialno (čeprav je argumentacija, ki
prežema vse vsakdanje dejavnosti, lahko trivialna).
Oglejmo si dogodek (trivialen), ki se je pripetil na božični večerji pred
nekaj leti (dogodek je pravzaprav zelo podoben znamenitemu prizoru iz fil-
ma Smisel življenja, ustvarjalcev skupine Monty Python):
III
(4) A (se baše s hrano): Še en čokoladni piškot, pa bom počil!
Kar je hotel reči, je seveda bilo to, da je več kot sit. Toda jasno je, da
je svojo sitost poudarjal na skalaren način: ni bila gosja pašteta, rakovičja
juha, ravioli s tartufi, pečenka z belgijskim radičem in jabolčna pita s sme-
tano – ne, bil je majhen (hipotetični) piškot, ki bi bil preveč. Ali, spet na
Toulminov način:
(4a) Trditev (Sklep) Sem (več kot) sit.
S čim lahko to utemeljite?
(4b) Dejstvo (Argument) Ne morem pojesti niti enega piškota več.
Kako ste prišli do tega?
(4c) Utemeljitev (Topos) Več ko ješ, manj potrebuješ za to, da si sit.
IV
In če se vam ti primeri še vedno zdijo nepomembne vsakdanje anekdo-
te, je tu ena, ki bi vas morala prepričati. V Sloveniji poznamo zvrst glasbe
– uradno se imenuje »narodno zabavna« glasba – ki jo imenujemo tudi
»humpa humpa« glasba ali še manj uglajeno, »goveja« glasba. Ko sem se
nekoč o tej glasbi pogovarjal s starejšim človekom in izrazil velik odpor do
nje, mi je odgovoril:
(5) Potem pa nisi dovolj Slovenec.
Kot vidite, človek ne more preprosto biti ali ne biti Slovenec; sloven-
skost se meri v stopnjah: nekdo je lahko tudi bolj ali manj Slovenec, ne gle-
(3b) Dejstvo (Argument) Lahko bi pojedel ne le piščanca, ampak vola.
Kako ste prišli do tega?
(3c) Utemeljitev (Topos) Bolj ko si lačen, več lahko poješ.
A to bi se utegnilo zdeti preveč trivialno (čeprav je argumentacija, ki
prežema vse vsakdanje dejavnosti, lahko trivialna).
Oglejmo si dogodek (trivialen), ki se je pripetil na božični večerji pred
nekaj leti (dogodek je pravzaprav zelo podoben znamenitemu prizoru iz fil-
ma Smisel življenja, ustvarjalcev skupine Monty Python):
III
(4) A (se baše s hrano): Še en čokoladni piškot, pa bom počil!
Kar je hotel reči, je seveda bilo to, da je več kot sit. Toda jasno je, da
je svojo sitost poudarjal na skalaren način: ni bila gosja pašteta, rakovičja
juha, ravioli s tartufi, pečenka z belgijskim radičem in jabolčna pita s sme-
tano – ne, bil je majhen (hipotetični) piškot, ki bi bil preveč. Ali, spet na
Toulminov način:
(4a) Trditev (Sklep) Sem (več kot) sit.
S čim lahko to utemeljite?
(4b) Dejstvo (Argument) Ne morem pojesti niti enega piškota več.
Kako ste prišli do tega?
(4c) Utemeljitev (Topos) Več ko ješ, manj potrebuješ za to, da si sit.
IV
In če se vam ti primeri še vedno zdijo nepomembne vsakdanje anekdo-
te, je tu ena, ki bi vas morala prepričati. V Sloveniji poznamo zvrst glasbe
– uradno se imenuje »narodno zabavna« glasba – ki jo imenujemo tudi
»humpa humpa« glasba ali še manj uglajeno, »goveja« glasba. Ko sem se
nekoč o tej glasbi pogovarjal s starejšim človekom in izrazil velik odpor do
nje, mi je odgovoril:
(5) Potem pa nisi dovolj Slovenec.
Kot vidite, človek ne more preprosto biti ali ne biti Slovenec; sloven-
skost se meri v stopnjah: nekdo je lahko tudi bolj ali manj Slovenec, ne gle-
