Page 47 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 47
oi:
črna skrinjica
argumentacije1
»Moja teza je, da argumentacija, kot je formulirana v govoru,
temelji na skalarnih principih. Vse, kar sem rekel, predpo-
stavlja jasno razlikovanje med sklepanjem in argumentacijo, in kot jeziko-
slovca med zanima, za kaj v govoru gre, in ne, kaj se dogaja v glavah ljudi…
Z vidika logike, se policistu ni treba zanašati na skalarni princip, a ko spre-
govori, vtisne skalarnost v stvari, ki je le-te same po sebi nimajo. Skalarnost je
omejitev, ki nam jo vsiljuje govor /vsi poudarki I. Ž. Ž./.«2
Teza, na katero se nanaša navedek (kakor tudi sam navedek), ni moja,
temveč jo zagovarja francoski jezikoslovec Oswald Ducrot (se pa z njo
strinjam). Toda preden se posvetimo razliki med tem, kaj se dogaja v go-
voru in kaj v glavah ljudi, si oglejmo zgodbo policista, ki ga omenja zgor-
nji navedek.
V svojih Slovenskih predavanjih, ki so izšla leta 1996, je Oswald Ducrot
branil tezo, da ljudje svoje argumente gradijo na principih (topoi), ki so
skalarni in imajo štiri temeljne oblike:
+Q +P (Bolj ko smo lačni, več moramo jesti);
–Q –P (Manj ko smo lačni, manj moramo jesti);
+Q –P (Bolj ko smo lačni, manj moramo jesti);
–Q +P (Manj ko smo lačni, več moramo jesti).
Da bi to lahko utemeljil, si je izmislil sledečo zgodbo:
1 Prim. poglavje Med argumentativnimi vezniki in polifonijo.
2 O. Ducrot, Slovenian lectures ..., 162.
črna skrinjica
argumentacije1
»Moja teza je, da argumentacija, kot je formulirana v govoru,
temelji na skalarnih principih. Vse, kar sem rekel, predpo-
stavlja jasno razlikovanje med sklepanjem in argumentacijo, in kot jeziko-
slovca med zanima, za kaj v govoru gre, in ne, kaj se dogaja v glavah ljudi…
Z vidika logike, se policistu ni treba zanašati na skalarni princip, a ko spre-
govori, vtisne skalarnost v stvari, ki je le-te same po sebi nimajo. Skalarnost je
omejitev, ki nam jo vsiljuje govor /vsi poudarki I. Ž. Ž./.«2
Teza, na katero se nanaša navedek (kakor tudi sam navedek), ni moja,
temveč jo zagovarja francoski jezikoslovec Oswald Ducrot (se pa z njo
strinjam). Toda preden se posvetimo razliki med tem, kaj se dogaja v go-
voru in kaj v glavah ljudi, si oglejmo zgodbo policista, ki ga omenja zgor-
nji navedek.
V svojih Slovenskih predavanjih, ki so izšla leta 1996, je Oswald Ducrot
branil tezo, da ljudje svoje argumente gradijo na principih (topoi), ki so
skalarni in imajo štiri temeljne oblike:
+Q +P (Bolj ko smo lačni, več moramo jesti);
–Q –P (Manj ko smo lačni, manj moramo jesti);
+Q –P (Bolj ko smo lačni, manj moramo jesti);
–Q +P (Manj ko smo lačni, več moramo jesti).
Da bi to lahko utemeljil, si je izmislil sledečo zgodbo:
1 Prim. poglavje Med argumentativnimi vezniki in polifonijo.
2 O. Ducrot, Slovenian lectures ..., 162.