Page 207 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 207
Toposi, konektorji in argumentacijska gibanja
V analizi govorjenega diskurza na podlagi omejenega korpusa smo pri-
ča naslednjim težnjam:
− uporablja se manj povezovalcev kot v pisnem jeziku, ti povezovalci iz-
gubljajo logično funkcijo in delujejo na ravni zaznamovalcev strukturacije
diskurza, argumentacijski pomen pa očitno ostaja.
− topos sam po sebi je lahko zadosten temelj za vzpostavljanje argu-
mentacijskega razmerja, kar bi lahko utemeljevali s teorijo relevance: kjer
je razmerje vzpostavljeno že s toposom in je za izjavljalca (ter naslovnika)
jasno, ni potrebe po povezovalcu. Če pa razmerje ni jasno razvidno, govo-
rec uporabi povezovalec, ker s tem omogoči naslovniku hitrejšo in točnej-
šo interpretacijo.
V analizi zaznamovalcev argumentacije v jeziku dobimo občutek, da
se argumentacija seli na področje odnosov, ki jih imajo izjavljalci do pove-
danega in do sogovorcev: tu gre predvsem za primere, ko podlaga za argu-
mentacijo v toposu ni dana in jo izjavljalec vzpostavlja s povezovalcem. Ar-
gumentacija temelji na osebnih mnenjih: na tej točki jo podprejo modalni
zaznamovalci. Govorec ne uporabi le ampak, in ter ker, temveč ampak mi-
slim, ampak dejansko, in v resnici, ker gotovo. Dejanska argumentacija se ne
odvija na področju logične argumentacije; tega, kar je logično, ni treba ar-
gumentirati, saj je jasno razvidno in dokazovanje ni potrebno. Dejanska ar-
gumentacija v diskurzu se odvija na področju medsebojnega delovanja go-
vorcev. Ni resnice, je le gotovostna dimenzija, ki ti jo je v izmenjavi pripra-
vljen nuditi sogovorec.
V analizi govorjenega diskurza na podlagi omejenega korpusa smo pri-
ča naslednjim težnjam:
− uporablja se manj povezovalcev kot v pisnem jeziku, ti povezovalci iz-
gubljajo logično funkcijo in delujejo na ravni zaznamovalcev strukturacije
diskurza, argumentacijski pomen pa očitno ostaja.
− topos sam po sebi je lahko zadosten temelj za vzpostavljanje argu-
mentacijskega razmerja, kar bi lahko utemeljevali s teorijo relevance: kjer
je razmerje vzpostavljeno že s toposom in je za izjavljalca (ter naslovnika)
jasno, ni potrebe po povezovalcu. Če pa razmerje ni jasno razvidno, govo-
rec uporabi povezovalec, ker s tem omogoči naslovniku hitrejšo in točnej-
šo interpretacijo.
V analizi zaznamovalcev argumentacije v jeziku dobimo občutek, da
se argumentacija seli na področje odnosov, ki jih imajo izjavljalci do pove-
danega in do sogovorcev: tu gre predvsem za primere, ko podlaga za argu-
mentacijo v toposu ni dana in jo izjavljalec vzpostavlja s povezovalcem. Ar-
gumentacija temelji na osebnih mnenjih: na tej točki jo podprejo modalni
zaznamovalci. Govorec ne uporabi le ampak, in ter ker, temveč ampak mi-
slim, ampak dejansko, in v resnici, ker gotovo. Dejanska argumentacija se ne
odvija na področju logične argumentacije; tega, kar je logično, ni treba ar-
gumentirati, saj je jasno razvidno in dokazovanje ni potrebno. Dejanska ar-
gumentacija v diskurzu se odvija na področju medsebojnega delovanja go-
vorcev. Ni resnice, je le gotovostna dimenzija, ki ti jo je v izmenjavi pripra-
vljen nuditi sogovorec.
