Page 205 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 205
Toposi, konektorji in argumentacijska gibanja
(162)
Dejstvo pa je seveda tudi to, da so vsi ti delavci, ki so izgubili delovna mesta
takrat, po eni strani pridobili pravico do denarnih nadomestil, dejstvo je, da
takrat ni bila mogoča prisilna poravnava, in seveda dejstvo je, da so vsi ti de-
lavci lahko uveljavljali terjatve v postopku stečaja. Vendar pa se strinjam z go-
spodom Henigmanom, da je verjetno med njimi tudi kdo, ki ni mogel v ce-
loti ali pa ni izterjal vseh terjatev iz naslova neizplačanih plač. Vendar pa kljub
temu menimo, da ni osnove bilo v samem zakonu, da bi sprejeli posebno pra-
vico za nazaj. (www.fidaplus.net; Državni zbor 1997)
(163)
Zato mislim, da je materija prav gotovo napotilo, ali pa bom rekel smer, v ka-
tero se nakazuje reševanje zadev v tem amandmaju, odlična, dobra. Vendar
mislim, da zasluži vsaj nekaj členov in čeprav nisem zagovornik besedičenja
pa množice zakonov, mislim, da bi bila stvar prav v redu lahko urejena v nekaj
členih enega posebnega zakona. (www.fidaplus.net; Državni zbor 1995)
Predvsem dopustna argumentacijska gibanja vključujejo veliko povezo-
valcev, ki so si podobni po funkciji, pa vendar nekoliko različni po pomenu
in v odnosu do konteksta. Vidimo pa, da se na izrekanjski ravni povezoval-
ci praviloma kombinirajo še z zaznamovalci za epistemično modalnost, ki
izražajo govorčevo zavezanost vsebini, ki jo izreka.
Dejanska argumentacija v analiziranem diskurzu
Preučevanje argumentacije v jeziku je temeljilo na Ducrotovi in An-
scombrovi tezi o argumentaciji v jeziku. Argumentacija v jeziku se izra-
ža z operatorji, povezovalci, toposi. Anscombre in Ducrot predvidevata,
da argumentirati predvsem pomeni utemeljiti vsebino določenega sklepa.
»Tretji člen« argumentacije je »pot« argumenta do sklepa. Topos oziro-
ma uporabljeno načelo argumentacije je na drugem mestu in ima za edi-
no nalogo, da omogoča utemeljitev; da zapolni to, kar ločuje argument od
sklepa in da ga tako napravi neovrgljivega. Če se tu pojavljajo izjeme, je to
naključno; to je neke vrste anomalija.
Globinski argumentacijski odnosi so večinoma izraženi s toposi. Ka-
dar v povezavi z njimi nastopajo argumentacijski povezovalci, jih lahko ra-
zumemo kot navodila, kako naj govorec dani topos interpretira. Kadar je
topos sam dovolj močan oziroma razviden za govorca in govorec meni, da
tudi za naslovnika, prvi ne uporabi nobenega povezovalca. To se dogaja
predvsem, ko gre za dopustna gibanja, kjer že jukstapozicija zadostuje za
interpretacijo odnosa, ki ga je govorec želel vzpostaviti. Toposi so dani že
od ravnine predikacije oziroma dejanskega stanja dalje. Po eni strani nam
(162)
Dejstvo pa je seveda tudi to, da so vsi ti delavci, ki so izgubili delovna mesta
takrat, po eni strani pridobili pravico do denarnih nadomestil, dejstvo je, da
takrat ni bila mogoča prisilna poravnava, in seveda dejstvo je, da so vsi ti de-
lavci lahko uveljavljali terjatve v postopku stečaja. Vendar pa se strinjam z go-
spodom Henigmanom, da je verjetno med njimi tudi kdo, ki ni mogel v ce-
loti ali pa ni izterjal vseh terjatev iz naslova neizplačanih plač. Vendar pa kljub
temu menimo, da ni osnove bilo v samem zakonu, da bi sprejeli posebno pra-
vico za nazaj. (www.fidaplus.net; Državni zbor 1997)
(163)
Zato mislim, da je materija prav gotovo napotilo, ali pa bom rekel smer, v ka-
tero se nakazuje reševanje zadev v tem amandmaju, odlična, dobra. Vendar
mislim, da zasluži vsaj nekaj členov in čeprav nisem zagovornik besedičenja
pa množice zakonov, mislim, da bi bila stvar prav v redu lahko urejena v nekaj
členih enega posebnega zakona. (www.fidaplus.net; Državni zbor 1995)
Predvsem dopustna argumentacijska gibanja vključujejo veliko povezo-
valcev, ki so si podobni po funkciji, pa vendar nekoliko različni po pomenu
in v odnosu do konteksta. Vidimo pa, da se na izrekanjski ravni povezoval-
ci praviloma kombinirajo še z zaznamovalci za epistemično modalnost, ki
izražajo govorčevo zavezanost vsebini, ki jo izreka.
Dejanska argumentacija v analiziranem diskurzu
Preučevanje argumentacije v jeziku je temeljilo na Ducrotovi in An-
scombrovi tezi o argumentaciji v jeziku. Argumentacija v jeziku se izra-
ža z operatorji, povezovalci, toposi. Anscombre in Ducrot predvidevata,
da argumentirati predvsem pomeni utemeljiti vsebino določenega sklepa.
»Tretji člen« argumentacije je »pot« argumenta do sklepa. Topos oziro-
ma uporabljeno načelo argumentacije je na drugem mestu in ima za edi-
no nalogo, da omogoča utemeljitev; da zapolni to, kar ločuje argument od
sklepa in da ga tako napravi neovrgljivega. Če se tu pojavljajo izjeme, je to
naključno; to je neke vrste anomalija.
Globinski argumentacijski odnosi so večinoma izraženi s toposi. Ka-
dar v povezavi z njimi nastopajo argumentacijski povezovalci, jih lahko ra-
zumemo kot navodila, kako naj govorec dani topos interpretira. Kadar je
topos sam dovolj močan oziroma razviden za govorca in govorec meni, da
tudi za naslovnika, prvi ne uporabi nobenega povezovalca. To se dogaja
predvsem, ko gre za dopustna gibanja, kjer že jukstapozicija zadostuje za
interpretacijo odnosa, ki ga je govorec želel vzpostaviti. Toposi so dani že
od ravnine predikacije oziroma dejanskega stanja dalje. Po eni strani nam
