Page 188 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 188
Argumentacija v jeziku
ni red je v takih primerih vedno usmerjen od dejstva-vzroka k dejstvu-po-
sledici.
(126)
Il est parti depuis longtemps, SI BIEN QUE le jardin est plein de mauvai-
ses herbes.
Že dolgo je, kar je odšel, ZATO /TAKO DA je vrt poln plevela.
Povezovalci pa lahko zaznamujejo sklepanje, to pomeni miselno opera-
cijo, ki na podlagi dejstva, ki je dano v izkušnjah govorečega, predvidi dru-
go dejstvo, ki ni dano v njegovih izkušnjah. Ta navezava se uresniči kot iz-
peljava na dva načina (primera (127) in (128)):
(127)
Le jardin est plein de mauvaises herbes, DONC il est parti depuis long-
temps.
Vrt je poln plevela, TOREJ je že dolgo, kar je odšel.
(128)
Il est parti depuis longtemps, DONC le jardin doit être plein de mauvaises
herbes.
Že dolgo je, kar je odšel; vrt mora biti TOREJ poln plevela.
Navezava iz primera (127) se v vsakem primeru interpretira kot sklepan-
je glede na to, da gre vrstni red propozicij od dejstvene posledice k dejstve-
nemu vzroku, saj izražanje dejstvene posledice zahteva vrstni red vzrok-po-
sledica. Gre za miselno operacijo, ki naredi iz dejstvene posledice (vrt je
poln plevela), dane v izkušnji govorečega, kazalec za dejstvo, ki bi bilo lah-
ko vzrok za tako stanje in ki ni dano v izkušnjah govorečega, ampak mu ga
znanje in izkušnje pomagajo rekonstruirati (že dolgo je, kar je odšel).
Sklepanje pa gre seveda lahko tudi od vzroka k posledici (primer (128)).
Diskurzivni red propozicij v tem primeru odgovarja temu pri izražanju dej-
stvene posledice. Da ne gre za dejstveno posledico, ugotovimo glede na kon-
tekst, situacijo ali še pogosteje na modalne zaznamovalce (raba prihodnjika
ali pogojnika, modalni glagoli), ki jasno kažejo na sklepalno interpretacijo.
Slovenski povezovalec, ki zaznamuje dejstveno posledičnost, je zato.
Zelo pogost v publicističnih besedilih je tudi podredni veznik tako da, ki
običajno ne deluje kot povezovalec, a tudi izraža dejstveno posledico.
Po SSKJ ima zato dve vrednosti, prislovno in vezniško.
ni red je v takih primerih vedno usmerjen od dejstva-vzroka k dejstvu-po-
sledici.
(126)
Il est parti depuis longtemps, SI BIEN QUE le jardin est plein de mauvai-
ses herbes.
Že dolgo je, kar je odšel, ZATO /TAKO DA je vrt poln plevela.
Povezovalci pa lahko zaznamujejo sklepanje, to pomeni miselno opera-
cijo, ki na podlagi dejstva, ki je dano v izkušnjah govorečega, predvidi dru-
go dejstvo, ki ni dano v njegovih izkušnjah. Ta navezava se uresniči kot iz-
peljava na dva načina (primera (127) in (128)):
(127)
Le jardin est plein de mauvaises herbes, DONC il est parti depuis long-
temps.
Vrt je poln plevela, TOREJ je že dolgo, kar je odšel.
(128)
Il est parti depuis longtemps, DONC le jardin doit être plein de mauvaises
herbes.
Že dolgo je, kar je odšel; vrt mora biti TOREJ poln plevela.
Navezava iz primera (127) se v vsakem primeru interpretira kot sklepan-
je glede na to, da gre vrstni red propozicij od dejstvene posledice k dejstve-
nemu vzroku, saj izražanje dejstvene posledice zahteva vrstni red vzrok-po-
sledica. Gre za miselno operacijo, ki naredi iz dejstvene posledice (vrt je
poln plevela), dane v izkušnji govorečega, kazalec za dejstvo, ki bi bilo lah-
ko vzrok za tako stanje in ki ni dano v izkušnjah govorečega, ampak mu ga
znanje in izkušnje pomagajo rekonstruirati (že dolgo je, kar je odšel).
Sklepanje pa gre seveda lahko tudi od vzroka k posledici (primer (128)).
Diskurzivni red propozicij v tem primeru odgovarja temu pri izražanju dej-
stvene posledice. Da ne gre za dejstveno posledico, ugotovimo glede na kon-
tekst, situacijo ali še pogosteje na modalne zaznamovalce (raba prihodnjika
ali pogojnika, modalni glagoli), ki jasno kažejo na sklepalno interpretacijo.
Slovenski povezovalec, ki zaznamuje dejstveno posledičnost, je zato.
Zelo pogost v publicističnih besedilih je tudi podredni veznik tako da, ki
običajno ne deluje kot povezovalec, a tudi izraža dejstveno posledico.
Po SSKJ ima zato dve vrednosti, prislovno in vezniško.
