Page 189 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 189
Toposi, konektorji in argumentacijska gibanja
Zato prisl.
I. 1. izraža vzrok dejanja, znan iz predhodnega besedila – Tu raste trta
in pridelujejo vino. Najbrž so ljudje zato tako dobre volje.
//izraža utemeljitev, vzrok dejanja, kot ga določa odvisni stavek – Mol-
čijo zato, ker se bojijo.
2. izraža namen dejanja, znan iz predhodnega besedila – Ne morete jih
videti. Škoda, ravno zato sem prišel.
3. izraža ozir, zadržek, znan iz predhodnega besedila, ki ne vpliva na
dejanje – Če ta jed ni izdatna, je pa zato bolj zdrava.
II. v vezniški rabi 1. v sklepalnem priredju za izražanje vzročno-sklepal-
nega razmerja - Bil je zelo lačen, zato so mu dali jesti.
2. v protivnem priredju, navadno v zvezi zato pa za izražanje dopolnje-
vanja z nepričakovano trditvijo – Mi smo že pozabili na to zadevo, zato pa
se sosedje še vedno ukvarjajo z njo.
3. v vzročnih odvisnih stavkih v zvezi zato ker - za izražanje dejstva, da
je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem stavku – Zakaj je
manjkal? Zato ker je bil bolan.
4. v namernih odvisnih stavkih v zvezi zato da - za izražanje namena, ki
ga ima dejanje odvisnega stavka – Sedel je, zato da bi se odpočil.
Dejansko so tudi vse zgornje prislovne rabe povezovalca zato vzročno-
posledične – je anaforičen in povzema vsebino, na katero se navezuje. Raz-
lika med opredelitvijo povezovalca zato kot prislov oziroma veznik je ute-
meljena le v besednem redu, navezovalna vloga je enaka.
Kaj pa korpus Fidaplus? Veznik in povezovalec zato se pojavi 100.000-
krat v celotnem korpusu, 4846 primerov je najdenih v govorjenih besedi-
lih, na začetku izrekov pa se pojavlja 2206-krat. Pogosto je pojavljanje v
kombinaciji z zato ker, zato seveda, zato mislim, zato verjamem itd.
Zato se pojavlja tudi v kombinaciji z glagoli zato želim, zato predlagamo
(primer (129) in zato menim (130)), ki izražajo dejstveno posledico in ute-
meljevanje miselne dejavnosti:
(129)
Jaz bi rada samo obrazložila, zakaj Vlada ta amandma predlaga. Gre v bist-
vu za področje zdravstva, v katerega uvrščamo to skupino delovnih tera-
pevtov in če v bistvu spreminjamo stvari drugače, pomeni, da se potem po-
dre tudi ta sistem v zdravstvu, ki upošteva na eni strani srednje, potem viso-
ko medicinsko osebje, mislim medicinske sestre, nakar naprej z zdravnikom,
Zato prisl.
I. 1. izraža vzrok dejanja, znan iz predhodnega besedila – Tu raste trta
in pridelujejo vino. Najbrž so ljudje zato tako dobre volje.
//izraža utemeljitev, vzrok dejanja, kot ga določa odvisni stavek – Mol-
čijo zato, ker se bojijo.
2. izraža namen dejanja, znan iz predhodnega besedila – Ne morete jih
videti. Škoda, ravno zato sem prišel.
3. izraža ozir, zadržek, znan iz predhodnega besedila, ki ne vpliva na
dejanje – Če ta jed ni izdatna, je pa zato bolj zdrava.
II. v vezniški rabi 1. v sklepalnem priredju za izražanje vzročno-sklepal-
nega razmerja - Bil je zelo lačen, zato so mu dali jesti.
2. v protivnem priredju, navadno v zvezi zato pa za izražanje dopolnje-
vanja z nepričakovano trditvijo – Mi smo že pozabili na to zadevo, zato pa
se sosedje še vedno ukvarjajo z njo.
3. v vzročnih odvisnih stavkih v zvezi zato ker - za izražanje dejstva, da
je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem stavku – Zakaj je
manjkal? Zato ker je bil bolan.
4. v namernih odvisnih stavkih v zvezi zato da - za izražanje namena, ki
ga ima dejanje odvisnega stavka – Sedel je, zato da bi se odpočil.
Dejansko so tudi vse zgornje prislovne rabe povezovalca zato vzročno-
posledične – je anaforičen in povzema vsebino, na katero se navezuje. Raz-
lika med opredelitvijo povezovalca zato kot prislov oziroma veznik je ute-
meljena le v besednem redu, navezovalna vloga je enaka.
Kaj pa korpus Fidaplus? Veznik in povezovalec zato se pojavi 100.000-
krat v celotnem korpusu, 4846 primerov je najdenih v govorjenih besedi-
lih, na začetku izrekov pa se pojavlja 2206-krat. Pogosto je pojavljanje v
kombinaciji z zato ker, zato seveda, zato mislim, zato verjamem itd.
Zato se pojavlja tudi v kombinaciji z glagoli zato želim, zato predlagamo
(primer (129) in zato menim (130)), ki izražajo dejstveno posledico in ute-
meljevanje miselne dejavnosti:
(129)
Jaz bi rada samo obrazložila, zakaj Vlada ta amandma predlaga. Gre v bist-
vu za področje zdravstva, v katerega uvrščamo to skupino delovnih tera-
pevtov in če v bistvu spreminjamo stvari drugače, pomeni, da se potem po-
dre tudi ta sistem v zdravstvu, ki upošteva na eni strani srednje, potem viso-
ko medicinsko osebje, mislim medicinske sestre, nakar naprej z zdravnikom,
