Page 187 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 187
Toposi, konektorji in argumentacijska gibanja
ja, pa smo priča dopuščanja, kjer se saj vključuje v prvi del dopustno-protiv-
nega diskurzivnega gibanja.
(122)
Kaj počne? — Saj veš. (www.fidaplus.net, dramsko b. – Celica)
(123)
Saj je vseeno. (www.fidaplus.net, Državni zbor, 1999)
(124)
To je bistvo. Za vsako skladiščenje, vsak prostor, ki ima na svojem nekje skla-
dišče kakršnihkoli odpadkov, dobiva neko nadomestila. Saj ne bom rekel,
da zdaj oni nekaj že ne dobivajo, ampak specifično je to, mi imamo odpad-
ke tam in vprašanje, kako dolgo bodo. Nimate nobene rešitve, povejte, če jo
imate, jaz to poznam - mislim, dobivam tudi poročila te komisije ali kako se
že imenuje - in vem, da še zdaj iščejo prostore za nizko, za visoko pa sploh nič.
(www.fidaplus.net, Državni zbor, 1999)
(125)
Saj se zavedam, da razbijam enotnost tečaja. Samo, nemogoče je imeti samo
enomesečni tečaj.31
Posledični povezovalci
Posledični povezovalci so tisti, ki zaznamujejo usmerjevalno dejanje in
vzpostavljajo odnos med le-tem in podrejenim posegom, ki ima funkcijo
argumenta.32 Gre za obrnjen proces, kot smo ga prej spoznali z argumenta-
cijskimi povezovalci. Med posledičnimi in argumentacijskimi povezoval-
ci lahko potegnemo vzporednice, saj gre v obeh primerih za odnos vzrok-
posledica s to razliko, da argumentacijski povezovalci uvajajo vzrok, ki ima
status argumenta, posledični pa posledico, ki ima status sklepa. Argument
ima torej vedno status podrejenega govornega posega.
Vse povezovalce, ki zaznamujejo semantično polje posledičnosti, lahko
razdelimo v dve skupini: med zaznamovalce dejstvene posledičnosti in za-
znamovalce sklepanja.33 Razliko med prvimi in drugimi bomo prikazali s
pomočjo primerov (126) (127) in (128) spodaj.
Odnos od vzroka k posledici lahko obstaja med dejstvi v izkušnjah
govorečega,34 kar je razvidno tudi iz spodnjega primera (126). Diskurziv-
31 M. Schlamberger Brezar, Zgradba pogajalske komunikacije, magistrska naloga, Ljubljana
1996 (primer: Pogajanje o organizaciji jezikovnega tečaja).
32 E. Roulet et al., L'Articulation du discours en français contemporain, Bern 1985, 145.
33 C. Hybertie, La conséquence en français, Pariz 1996, 2.
34 C. Hybertie, n. d., 3.
ja, pa smo priča dopuščanja, kjer se saj vključuje v prvi del dopustno-protiv-
nega diskurzivnega gibanja.
(122)
Kaj počne? — Saj veš. (www.fidaplus.net, dramsko b. – Celica)
(123)
Saj je vseeno. (www.fidaplus.net, Državni zbor, 1999)
(124)
To je bistvo. Za vsako skladiščenje, vsak prostor, ki ima na svojem nekje skla-
dišče kakršnihkoli odpadkov, dobiva neko nadomestila. Saj ne bom rekel,
da zdaj oni nekaj že ne dobivajo, ampak specifično je to, mi imamo odpad-
ke tam in vprašanje, kako dolgo bodo. Nimate nobene rešitve, povejte, če jo
imate, jaz to poznam - mislim, dobivam tudi poročila te komisije ali kako se
že imenuje - in vem, da še zdaj iščejo prostore za nizko, za visoko pa sploh nič.
(www.fidaplus.net, Državni zbor, 1999)
(125)
Saj se zavedam, da razbijam enotnost tečaja. Samo, nemogoče je imeti samo
enomesečni tečaj.31
Posledični povezovalci
Posledični povezovalci so tisti, ki zaznamujejo usmerjevalno dejanje in
vzpostavljajo odnos med le-tem in podrejenim posegom, ki ima funkcijo
argumenta.32 Gre za obrnjen proces, kot smo ga prej spoznali z argumenta-
cijskimi povezovalci. Med posledičnimi in argumentacijskimi povezoval-
ci lahko potegnemo vzporednice, saj gre v obeh primerih za odnos vzrok-
posledica s to razliko, da argumentacijski povezovalci uvajajo vzrok, ki ima
status argumenta, posledični pa posledico, ki ima status sklepa. Argument
ima torej vedno status podrejenega govornega posega.
Vse povezovalce, ki zaznamujejo semantično polje posledičnosti, lahko
razdelimo v dve skupini: med zaznamovalce dejstvene posledičnosti in za-
znamovalce sklepanja.33 Razliko med prvimi in drugimi bomo prikazali s
pomočjo primerov (126) (127) in (128) spodaj.
Odnos od vzroka k posledici lahko obstaja med dejstvi v izkušnjah
govorečega,34 kar je razvidno tudi iz spodnjega primera (126). Diskurziv-
31 M. Schlamberger Brezar, Zgradba pogajalske komunikacije, magistrska naloga, Ljubljana
1996 (primer: Pogajanje o organizaciji jezikovnega tečaja).
32 E. Roulet et al., L'Articulation du discours en français contemporain, Bern 1985, 145.
33 C. Hybertie, La conséquence en français, Pariz 1996, 2.
34 C. Hybertie, n. d., 3.
