Page 170 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 170
Argumentacija v jeziku
(93)
Že več let ni bilo sprejeto nobeno poročilo tožilstva. Še več! Nekatera so bila
celo zavrnjena. Personalno politiko v tožilstvu vodi, tako kot si jo je nekoč z
neko izjavo na tožilski zabavi začrtal, sam. In sicer poenostavljeno se glasi na-
slednje: »Kdor je z nami, bo za to nagrajen.« Tako je vsakič, ko je bilo to po-
trebno, ignoriral odločitve personalne komisije ali pa je kar med razpisi sami-
mi menjal pravila za njeno odločanje. (www.fidaplus.net, Državni zbor 1998)
(94)
Sedaj pa bi šel na obe vprašanji. In sicer, v dnevnem tisku smo prebrali, da je
gospod Peterle v razgovoru z Italijanskimi partnerji, v znak dobre volje je bil
pripravljen Italijanom dati del Slovenskega premoženja, kar je tako rekoč za-
čudilo tudi Belgijskega zunanjega ministra in tudi sprožilo neke določene re-
akcije. In v zvezi s tem, bi se navezal tudi na sedanjo zaporo ob oddaji obeh
patruljnih čolnov Slovenske policije, naši državi. Me zanima, kaj je Ministr-
stvo za zunanje zadeve storilo na tem področju? Konec koncev je to delo
Zunanjega ministrstva, da ureja te mednarodne odnose in pa še eno kratko
vprašanje gospodu Kunstlju. Prej ste omenili, da so bile v strankah opravljene
diskusije, v zvezi z zunanjepolitično strategijo. Kot jaz vem, v naši stranki ni
bilo opravljene nobene takšen diskusije. In bi prosil tudi na to, če mi odgovo-
rite. Hvala. (www.fidaplus.net, Državni zbor 1994)
In zato uvaja posledično oziroma pojasnjevalno razmerje, takih pojavi-
tev je bilo v govorjenih besedilih 458. Navajamo primer (95):
(95)
Se pravi, situacija, ko imamo trikrat možnost, da nekdo preneha ministrsko
funkcijo, vsakič pomeni, da ko jo preneha, ni možno sprožiti naslednjega po-
stopka. V tem je vsa logika tega, te moje odločitve. In zato je bila razprava o
razrešitvi brezpredmetna v tistem trenutku, ko je minister Tajnikar odstopil.
Ni bilo koga več razrešiti, minister je pač odstopil. In velja še to povedati, da
ima minister v vsakem trenutku pravico odstopiti, celo pri točki, ki se ne na-
naša na njegovo odgovornost; lahko zagovarja nek zakon in lahko v tistem
trenutku pač ponudi — ne ponudi, odstopi — in ko se zbor seznani s tem od-
stopom, njemu funkcija ministra preneha. (www.fidaplus.net, Državni zbor
1996)
In vendar uvaja protivno razmerje med dvema nasprotujočima si ar-
gumentoma, od katerih je drugi močnejši za sklep, kar je razvidno tudi v
spodnjem primeru (96):
(93)
Že več let ni bilo sprejeto nobeno poročilo tožilstva. Še več! Nekatera so bila
celo zavrnjena. Personalno politiko v tožilstvu vodi, tako kot si jo je nekoč z
neko izjavo na tožilski zabavi začrtal, sam. In sicer poenostavljeno se glasi na-
slednje: »Kdor je z nami, bo za to nagrajen.« Tako je vsakič, ko je bilo to po-
trebno, ignoriral odločitve personalne komisije ali pa je kar med razpisi sami-
mi menjal pravila za njeno odločanje. (www.fidaplus.net, Državni zbor 1998)
(94)
Sedaj pa bi šel na obe vprašanji. In sicer, v dnevnem tisku smo prebrali, da je
gospod Peterle v razgovoru z Italijanskimi partnerji, v znak dobre volje je bil
pripravljen Italijanom dati del Slovenskega premoženja, kar je tako rekoč za-
čudilo tudi Belgijskega zunanjega ministra in tudi sprožilo neke določene re-
akcije. In v zvezi s tem, bi se navezal tudi na sedanjo zaporo ob oddaji obeh
patruljnih čolnov Slovenske policije, naši državi. Me zanima, kaj je Ministr-
stvo za zunanje zadeve storilo na tem področju? Konec koncev je to delo
Zunanjega ministrstva, da ureja te mednarodne odnose in pa še eno kratko
vprašanje gospodu Kunstlju. Prej ste omenili, da so bile v strankah opravljene
diskusije, v zvezi z zunanjepolitično strategijo. Kot jaz vem, v naši stranki ni
bilo opravljene nobene takšen diskusije. In bi prosil tudi na to, če mi odgovo-
rite. Hvala. (www.fidaplus.net, Državni zbor 1994)
In zato uvaja posledično oziroma pojasnjevalno razmerje, takih pojavi-
tev je bilo v govorjenih besedilih 458. Navajamo primer (95):
(95)
Se pravi, situacija, ko imamo trikrat možnost, da nekdo preneha ministrsko
funkcijo, vsakič pomeni, da ko jo preneha, ni možno sprožiti naslednjega po-
stopka. V tem je vsa logika tega, te moje odločitve. In zato je bila razprava o
razrešitvi brezpredmetna v tistem trenutku, ko je minister Tajnikar odstopil.
Ni bilo koga več razrešiti, minister je pač odstopil. In velja še to povedati, da
ima minister v vsakem trenutku pravico odstopiti, celo pri točki, ki se ne na-
naša na njegovo odgovornost; lahko zagovarja nek zakon in lahko v tistem
trenutku pač ponudi — ne ponudi, odstopi — in ko se zbor seznani s tem od-
stopom, njemu funkcija ministra preneha. (www.fidaplus.net, Državni zbor
1996)
In vendar uvaja protivno razmerje med dvema nasprotujočima si ar-
gumentoma, od katerih je drugi močnejši za sklep, kar je razvidno tudi v
spodnjem primeru (96):
