Page 149 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 149
Slovenski členki med argumentacijskimi operatorji in konektorji
Dvosmerno je pač rabljen v kombinaciji s konektorjem ker (primer
(47)):
(47)
Mi smo predlagali delitev člena, v kolikor pa člen ostane nespremenjen, v ce-
loti tak, kot je, potem predlagamo to. Ker se amandma pod številko 1 nana-
ša samo na prvi odstavek, amandma pod številko 7 se nanaša na drugi in tret-
ji odstavek, ker pač oba amandmaja samo širita določene pravice znotraj teh
pravnih sredstev. (www.fidaplus.net; DZ 1994)
Pač za argumentacijo pomeni izpostavljanje, poudarjanje, včasih je go-
vorec s to funkcijo tako prežet, da prihaja do pretirane rabe pač in se zdi kot
mašilo. Drugi členek, ki deluje na ta način, je sploh. Po SSKJ sploh:
1. izraža splošno veljavnost povedanega – To so sploh znane besede.
2. izraža veljavnost za celoto v primerjavi z njenimi deli – Pred očmi
nam ni posameznik, ampak človek sploh.
3. pog. ekspr., izraža obstajanje česa poleg že povedanega – Zahvalju-
jem se vam za požrtvovalnost, medsebojno razumevanje in sploh.
4. ekspr., izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja – Sploh mu de-
lamo krivico.
/v vezniški rabi
/v medmetni rabi – Potepal sem se po mestu, obhodil obzidje, slikal v ar-
hivu, sploh, nisem se dolgočasil.
5. nav. ekspr. navadno v vprašalnih, odvisnih stavkih poudarja pomen
besede, na katero se nanaša – Kako je to sploh mogoče, sprašujem se, kaj sploh
delam tukaj.
//v nikalnih stavkih poudarja zanikanje: Ponoči sploh ne spi.
Za sploh v korpusu Fidaplus zabeležimo 977 pojavitev, in sicer v pove-
zavi z glagolom (48) in kot komentar izreka (49). Primer (49) je zanimiv,
ker je govorec z dodajanjem sploh želel še poudariti svojo zavezanost resnič-
nosti trditve. Po teoriji modalnosti35 pa bi bila trditev brez rabe členka bolj
zavezujoča.
(48)
Govori o stavbni pravici, vendar stavbno pravico nikjer v tem zakonu ne
opredeljuje. Ne kako se do nje pride, ne kaj to sploh pomeni, tako da s tega vi-
dika mislim, da je stvar pomanjkljiva. Navsezadnje bi lahko imeli ta institut
stavbne pravice tudi za državljane. (www.fidaplus.net; 1996)
35 F. R. Palmer, Mood and Modality, Cambridge 1986.
Dvosmerno je pač rabljen v kombinaciji s konektorjem ker (primer
(47)):
(47)
Mi smo predlagali delitev člena, v kolikor pa člen ostane nespremenjen, v ce-
loti tak, kot je, potem predlagamo to. Ker se amandma pod številko 1 nana-
ša samo na prvi odstavek, amandma pod številko 7 se nanaša na drugi in tret-
ji odstavek, ker pač oba amandmaja samo širita določene pravice znotraj teh
pravnih sredstev. (www.fidaplus.net; DZ 1994)
Pač za argumentacijo pomeni izpostavljanje, poudarjanje, včasih je go-
vorec s to funkcijo tako prežet, da prihaja do pretirane rabe pač in se zdi kot
mašilo. Drugi členek, ki deluje na ta način, je sploh. Po SSKJ sploh:
1. izraža splošno veljavnost povedanega – To so sploh znane besede.
2. izraža veljavnost za celoto v primerjavi z njenimi deli – Pred očmi
nam ni posameznik, ampak človek sploh.
3. pog. ekspr., izraža obstajanje česa poleg že povedanega – Zahvalju-
jem se vam za požrtvovalnost, medsebojno razumevanje in sploh.
4. ekspr., izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja – Sploh mu de-
lamo krivico.
/v vezniški rabi
/v medmetni rabi – Potepal sem se po mestu, obhodil obzidje, slikal v ar-
hivu, sploh, nisem se dolgočasil.
5. nav. ekspr. navadno v vprašalnih, odvisnih stavkih poudarja pomen
besede, na katero se nanaša – Kako je to sploh mogoče, sprašujem se, kaj sploh
delam tukaj.
//v nikalnih stavkih poudarja zanikanje: Ponoči sploh ne spi.
Za sploh v korpusu Fidaplus zabeležimo 977 pojavitev, in sicer v pove-
zavi z glagolom (48) in kot komentar izreka (49). Primer (49) je zanimiv,
ker je govorec z dodajanjem sploh želel še poudariti svojo zavezanost resnič-
nosti trditve. Po teoriji modalnosti35 pa bi bila trditev brez rabe členka bolj
zavezujoča.
(48)
Govori o stavbni pravici, vendar stavbno pravico nikjer v tem zakonu ne
opredeljuje. Ne kako se do nje pride, ne kaj to sploh pomeni, tako da s tega vi-
dika mislim, da je stvar pomanjkljiva. Navsezadnje bi lahko imeli ta institut
stavbne pravice tudi za državljane. (www.fidaplus.net; 1996)
35 F. R. Palmer, Mood and Modality, Cambridge 1986.
