Page 145 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 145
Slovenski členki med argumentacijskimi operatorji in konektorji
Vsaj in tudi
Oba členka oziroma operatorja, vsaj in tudi, imata dodajalno vlogo in
prav tako stopata v nasprotja: prvi predstavlja minimalni pogoj, ki zado-
volji govorca in naslovnika, drugi pa več kot je običajno, visoko stopnjo ozi-
roma dodajanje.
Vsaj – v SSKJ
1. izraža omejevanje na najmanjšo količino ali mero – Tukaj sta možni
vsaj dve poti.
2. izraža omejenost na določen stavčni člen – Kmalu bo prišel. Vsaj
obljubil je.
3. zastarelo saj – Vsaj ste me včeraj videli.
Vsaj – nasprotno od tudi – sporoča, da se je zgodilo le to, kar se opisu-
je, in to je že neka najmanjša možna zadovoljiva varianta. Med govorjeni-
mi besedili v korpusu Fidaplus je bilo 1200 pojavitev vsaj. Pojavljal se je v
odnosu do katerega koli dela izreka. V primeru (37) gre za samostalniški
besedi (najprej doktorat, potem fakulteta), kjer s primerjavo med obema ter
operatorjem vsaj izjavljalec kaže na velik kvalitativni razkorak med obe-
ma gospodoma.
(37)
Torej to, da se je izza tega pulta zadnjič gospod Pučnik prijavil kot psihoanali-
tik, to je dovolj čudno. Da se je kot psihoanalitik sedaj kot njegov učenec po-
javil gospod Lenarčič, katerega izobrazba je še nekoliko bolj oddaljena od iz-
obrazbe gospoda Pučnika, no, ampak gospod Pučnik ima vsaj doktorat, ko
bi gospod Lenarčič vsaj fakulteto naredil, bi mu jaz zaupal, da se morda loti
kakšnega takšnega, ne tako zahtevnega, ampak podobnega posla. Hvala
lepa. (www.fidaplus.net; Seja državnega zbora RS, 1994)
V nadaljevanju vsaj določa glagol (primera (38) in (39)) in uvaja komen-
tar izrekanja:
(38)
Hvala lepa. Gospod Kopše, jaz ne bi rad z vami polemiziral, toda kot je vsem
znano, je bil zakon o sanaciji TAM-a sprejet marca leta 1995. Poročilo, o ka-
terem vi govorite, se nanaša na situacijo pred tem, na leto 1994, vsaj tako tu
piše, in po tej plati menim, da — in pa hkrati je to poročilo v Državnem zbo-
ru in se je vsakdo, ki je imel voljo, lahko z njim seznanil — se ne more nanaša-
ti na to, kar je zdaj v proceduri. (www.fidaplus.net; Seja državnega zbora RS,
1995)
Vsaj in tudi
Oba členka oziroma operatorja, vsaj in tudi, imata dodajalno vlogo in
prav tako stopata v nasprotja: prvi predstavlja minimalni pogoj, ki zado-
volji govorca in naslovnika, drugi pa več kot je običajno, visoko stopnjo ozi-
roma dodajanje.
Vsaj – v SSKJ
1. izraža omejevanje na najmanjšo količino ali mero – Tukaj sta možni
vsaj dve poti.
2. izraža omejenost na določen stavčni člen – Kmalu bo prišel. Vsaj
obljubil je.
3. zastarelo saj – Vsaj ste me včeraj videli.
Vsaj – nasprotno od tudi – sporoča, da se je zgodilo le to, kar se opisu-
je, in to je že neka najmanjša možna zadovoljiva varianta. Med govorjeni-
mi besedili v korpusu Fidaplus je bilo 1200 pojavitev vsaj. Pojavljal se je v
odnosu do katerega koli dela izreka. V primeru (37) gre za samostalniški
besedi (najprej doktorat, potem fakulteta), kjer s primerjavo med obema ter
operatorjem vsaj izjavljalec kaže na velik kvalitativni razkorak med obe-
ma gospodoma.
(37)
Torej to, da se je izza tega pulta zadnjič gospod Pučnik prijavil kot psihoanali-
tik, to je dovolj čudno. Da se je kot psihoanalitik sedaj kot njegov učenec po-
javil gospod Lenarčič, katerega izobrazba je še nekoliko bolj oddaljena od iz-
obrazbe gospoda Pučnika, no, ampak gospod Pučnik ima vsaj doktorat, ko
bi gospod Lenarčič vsaj fakulteto naredil, bi mu jaz zaupal, da se morda loti
kakšnega takšnega, ne tako zahtevnega, ampak podobnega posla. Hvala
lepa. (www.fidaplus.net; Seja državnega zbora RS, 1994)
V nadaljevanju vsaj določa glagol (primera (38) in (39)) in uvaja komen-
tar izrekanja:
(38)
Hvala lepa. Gospod Kopše, jaz ne bi rad z vami polemiziral, toda kot je vsem
znano, je bil zakon o sanaciji TAM-a sprejet marca leta 1995. Poročilo, o ka-
terem vi govorite, se nanaša na situacijo pred tem, na leto 1994, vsaj tako tu
piše, in po tej plati menim, da — in pa hkrati je to poročilo v Državnem zbo-
ru in se je vsakdo, ki je imel voljo, lahko z njim seznanil — se ne more nanaša-
ti na to, kar je zdaj v proceduri. (www.fidaplus.net; Seja državnega zbora RS,
1995)
