Page 143 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 143
Slovenski členki med argumentacijskimi operatorji in konektorji
Na enak način kot s skoraj poteka navezava z že:
(27)
Pohiti, večerja je že pripravljena.
Lahko pa še in skoraj zahtevata isti način argumentacije, medtem ko že
zahteva drugačne argumente: Ducrotov primer32 je tako Le tonneau est plein
– le tonneau est presque plein (sod je poln, sod je skoraj poln). Tu prag ni do-
sežen, saj sta možna tako (28) kot (29):
(28)
Sod je skoraj poln, ni več treba natakati.
Sod je že poln, ni več treba natakati.
(29)
Sod še ni poln, natoči še malo.
Sod je skoraj poln, natoči še malo (še malo se potrudi).
Argumentacija v jeziku torej ni nekaj splošno veljavnega, ampak je v ve-
liki meri odvisna tudi od konteksta situacije in govorčeve interpretacije le-
te. Skoraj, ki označuje stanje blizu končne stopnje, je lahko usmerjen tako
proti še malo je do konca kot končano je, ne glede na slovenski rek, da skoraj
še nikoli ni zajca ujel.
Kàr kot operator za visoko vrednost je bilo v korpusu Fidaplus z ob-
stoječimi orodji nemogoče ločiti po besednovrstni oziroma funkcijski pri-
padnosti od sinonimnega oziralnega zaimka. Med 100 000 pojavitvami v
pisnih in 6609 v govorjenih besedilih je prevladoval oziralni zaimek kar.
Kàr po SSKJ ima naslednje vrednosti:
1. poudarja intenzivnost dejanja – Kar čakajo, da planejo po njem.
2. krepi pomen prislovnega izraza – Mnenje je spremenil kar čez noč.
3. s presežnikom izraža najvišjo možno mero – Prizadevanje za kar
najhitrejši podpis pogodbe.
4. izraža rahlo omejitev – Dekle je kar prikupno.
5. izraža nepričakovanost, neutemeljenost - Zakaj si kar obmolknil?
6 izraža spodbudo, poziv - Kar vstopi, kar brez skrbi bodi.
Pog. ekspr. – Kar tako!
Operator kar je v korpusu Fidaplus nastopal v funkcijah poudarjanja
prislova v povedkovniški zvezi (primer (30)) in samostalniške besede (pri-
32 O. Ducrot, n. d., 166.
Na enak način kot s skoraj poteka navezava z že:
(27)
Pohiti, večerja je že pripravljena.
Lahko pa še in skoraj zahtevata isti način argumentacije, medtem ko že
zahteva drugačne argumente: Ducrotov primer32 je tako Le tonneau est plein
– le tonneau est presque plein (sod je poln, sod je skoraj poln). Tu prag ni do-
sežen, saj sta možna tako (28) kot (29):
(28)
Sod je skoraj poln, ni več treba natakati.
Sod je že poln, ni več treba natakati.
(29)
Sod še ni poln, natoči še malo.
Sod je skoraj poln, natoči še malo (še malo se potrudi).
Argumentacija v jeziku torej ni nekaj splošno veljavnega, ampak je v ve-
liki meri odvisna tudi od konteksta situacije in govorčeve interpretacije le-
te. Skoraj, ki označuje stanje blizu končne stopnje, je lahko usmerjen tako
proti še malo je do konca kot končano je, ne glede na slovenski rek, da skoraj
še nikoli ni zajca ujel.
Kàr kot operator za visoko vrednost je bilo v korpusu Fidaplus z ob-
stoječimi orodji nemogoče ločiti po besednovrstni oziroma funkcijski pri-
padnosti od sinonimnega oziralnega zaimka. Med 100 000 pojavitvami v
pisnih in 6609 v govorjenih besedilih je prevladoval oziralni zaimek kar.
Kàr po SSKJ ima naslednje vrednosti:
1. poudarja intenzivnost dejanja – Kar čakajo, da planejo po njem.
2. krepi pomen prislovnega izraza – Mnenje je spremenil kar čez noč.
3. s presežnikom izraža najvišjo možno mero – Prizadevanje za kar
najhitrejši podpis pogodbe.
4. izraža rahlo omejitev – Dekle je kar prikupno.
5. izraža nepričakovanost, neutemeljenost - Zakaj si kar obmolknil?
6 izraža spodbudo, poziv - Kar vstopi, kar brez skrbi bodi.
Pog. ekspr. – Kar tako!
Operator kar je v korpusu Fidaplus nastopal v funkcijah poudarjanja
prislova v povedkovniški zvezi (primer (30)) in samostalniške besede (pri-
32 O. Ducrot, n. d., 166.
