Page 116 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 116
Argumentacija v jeziku
ni bila (ali ni bila zgolj) moja vednost o njegovi pregovorni poštenosti, am-
pak dejstvo, da sem od njega nekaj hotel. In ker sem vedel, da je pošten, sem
se obrnil nanj (in ne na nekoga drugega). Kot v primeru (55) imamo tudi
tukaj (le) eno dejstvo (govorec se je obrnil na subjekt razprave) in dva (raz-
lična) sistema verjetij: govorčev in objektov (o čigar interpretaciji dejanske-
ga dogodka (zakaj se je govorec zares obrnil na osebo, o kateri govori) ni-
mamo nobenih informacij).
Dodaten argument v podporo hipotezi, da je ‘vsebina odvisnega stav-
ka‘ le interpretacija in nikakor vzrok za dogodek v nadrednem stavku, je v
slovenščini izbira glagolskih časov, preteklika v nadrednem stavku (‘nanj
sem se obrnil‘) in sedanjika v odvisnem stavku (‘ker (because) vem, da je
pošten‘). Neko sedanje dejstvo vsekakor ne more biti vzrok za nekaj, kar se
je zgodilo v preteklosti. Ker pa je sedanjik uporabljen zgolj kot navezava na
pretekli dogodek, to pomeni le, da govorec v primeru (56) pojasnjuje krite-
rij za izbiro naslovnika svojega dejanja, nikakor pa ga ne povzroča.
Če si ponovno ogledamo tabelo, ki predstavlja delovanje ker pa (in si-
cer pa), lahko sklepamo, da je X tisti, ki bi lahko bil vzrok (in posledično ar-
gument) za z njim povezan dogodek v nadrednem stavku. Na drugi strani
smo lahko videli, da je ‘vsebina odvisnega stavka‘, ki jo uvaja ker, le interpre-
tacija nadrednega stavka ali ena od njegovih (možnih) interpretacij. In pre-
cej verjetno je, da bi X moral biti povsem mentalne narave (v primeru (55)
je, denimo, moja vednost/prepričanje/strah … razlog, zakaj ni mogel pove-
dati resnice; v (56) bil lahko bila moja vednost/prepričanje/upanje …, da je
pošten). Za pričujočo analizo je pomembna predvsem možnost, da je šlo za
neko vednost/prepričanje/strah itd., ki je obstajalo, še preden je dotični dis-
kurzivni segment bil izgovorjen in da je bila ta vednost/prepričanje/strah
uporabljena kot posredni razlog (argument) za pojav povezanega dogodka
v nadrednem stavku.
V primeru veznika sicer, ki se v povezavi s pa pojavlja veliko pogosteje
kot ker, nekatera pojasnila v SSKJ eksplicitno kažejo, da diskurzivni seg-
ment, ki ga uvaja sicer pa, podpira neko predhodno dejstvo, ki je povezano
z danim diskurzivnim segmentom. Oglejmo si, na primer:
(64) Vsi mu morajo streči. Sicer pa si samo domišlja, da je bolan.
Če pa izpustimo, izjava napeljuje k nenavadnim, celo nesmiselnim
implikaturam in možnim sklepom (v oglatih oklepajih):
(64‘) Vsi mu morajo streči. Sicer si samo domišlja, da je bolan.
[Če mu vsi ne strežejo, si samo domišlja, da je bolan (čeprav v resnici ni).
ni bila (ali ni bila zgolj) moja vednost o njegovi pregovorni poštenosti, am-
pak dejstvo, da sem od njega nekaj hotel. In ker sem vedel, da je pošten, sem
se obrnil nanj (in ne na nekoga drugega). Kot v primeru (55) imamo tudi
tukaj (le) eno dejstvo (govorec se je obrnil na subjekt razprave) in dva (raz-
lična) sistema verjetij: govorčev in objektov (o čigar interpretaciji dejanske-
ga dogodka (zakaj se je govorec zares obrnil na osebo, o kateri govori) ni-
mamo nobenih informacij).
Dodaten argument v podporo hipotezi, da je ‘vsebina odvisnega stav-
ka‘ le interpretacija in nikakor vzrok za dogodek v nadrednem stavku, je v
slovenščini izbira glagolskih časov, preteklika v nadrednem stavku (‘nanj
sem se obrnil‘) in sedanjika v odvisnem stavku (‘ker (because) vem, da je
pošten‘). Neko sedanje dejstvo vsekakor ne more biti vzrok za nekaj, kar se
je zgodilo v preteklosti. Ker pa je sedanjik uporabljen zgolj kot navezava na
pretekli dogodek, to pomeni le, da govorec v primeru (56) pojasnjuje krite-
rij za izbiro naslovnika svojega dejanja, nikakor pa ga ne povzroča.
Če si ponovno ogledamo tabelo, ki predstavlja delovanje ker pa (in si-
cer pa), lahko sklepamo, da je X tisti, ki bi lahko bil vzrok (in posledično ar-
gument) za z njim povezan dogodek v nadrednem stavku. Na drugi strani
smo lahko videli, da je ‘vsebina odvisnega stavka‘, ki jo uvaja ker, le interpre-
tacija nadrednega stavka ali ena od njegovih (možnih) interpretacij. In pre-
cej verjetno je, da bi X moral biti povsem mentalne narave (v primeru (55)
je, denimo, moja vednost/prepričanje/strah … razlog, zakaj ni mogel pove-
dati resnice; v (56) bil lahko bila moja vednost/prepričanje/upanje …, da je
pošten). Za pričujočo analizo je pomembna predvsem možnost, da je šlo za
neko vednost/prepričanje/strah itd., ki je obstajalo, še preden je dotični dis-
kurzivni segment bil izgovorjen in da je bila ta vednost/prepričanje/strah
uporabljena kot posredni razlog (argument) za pojav povezanega dogodka
v nadrednem stavku.
V primeru veznika sicer, ki se v povezavi s pa pojavlja veliko pogosteje
kot ker, nekatera pojasnila v SSKJ eksplicitno kažejo, da diskurzivni seg-
ment, ki ga uvaja sicer pa, podpira neko predhodno dejstvo, ki je povezano
z danim diskurzivnim segmentom. Oglejmo si, na primer:
(64) Vsi mu morajo streči. Sicer pa si samo domišlja, da je bolan.
Če pa izpustimo, izjava napeljuje k nenavadnim, celo nesmiselnim
implikaturam in možnim sklepom (v oglatih oklepajih):
(64‘) Vsi mu morajo streči. Sicer si samo domišlja, da je bolan.
[Če mu vsi ne strežejo, si samo domišlja, da je bolan (čeprav v resnici ni).
