Page 76 - Lidija Tavčar, Homo spectator: uvod v muzejsko pedagogiko, Digitalna knjižnica, Dissertationes 3
P. 76
Homo spectator
Napotki obiskovalcem umetnostnih muzejev
Če primerjamo že omenjene Greenwoodove napotke s konca 19. sto-
letja, kako naj si obiskovalci umetnostnih muzejev ogledujejo razstavljena
umetniška dela, s tistimi, ki jih navaja James Elkins v začetku 21. stoletja,
lahko opazimo, da med njimi ni bistvenih razlik. Elkins jih navaja osem:
1. V muzej pojdite sami, saj pri opazovanju potrebujete mir in zbranost.
2. Ne trudite se in ne oglejte si vsega – izberite nekaj sob in v njih le po eno sliko.
3. Zmanjšajte motnje – izberite si sobo, v kateri ni mnogo obiskovalcev, in
umetniško delo, ki je dobro osvetljeno.
4. Vzemite si čas – usedite se in opazujte, ponovno se vrnite, bodite pripravlje-
ni na to, da je potrebno veliko časa, preden vam bo slika spregovorila.
5. Sliki se popolnoma posvetite – prepustite se ji, da vas bo, kot temu reče Mi-
chael Fried, »prevzela«.
6. Berite besedila o razstavljenih delih, prepustite se avdio-vodstvom itd., toda
ko si ogledujete umetnine, se skoncentrirajte samo na opazovanje.
7. Bodite pozorni na ljudi, ki resnično opazujejo posamezna umetniška dela,
ne le hodijo mimo razstavljenih del in z očmi hitro oplazijo naslovne tablice.
Če se takim obiskovalcem lahko približate, ne da bi jih motili, poskušajte z nji-
mi spregovoriti, saj boste od njih lahko veliko izvedeli.
pa se je izkazalo ravno nasprotno. Izračunana vrednost preizkusa je pokazala, da spol vpliva na
predhodno veselje za obisk galerije. Morda je neumestno posploševati, da fantje kažejo večje za-
nimanje za tehniko in naravoslovje, dekleta pa so bolj naklonjena družboslovnim vedam, vendar
podatek potrjuje prav to in zato si upam trditi, da dekleta bolj zanima kultura in umetnost ter
vse, kar je z njima povezano. /.../ Trdila sem, da učni uspeh v šoli ne vpliva na odnos učencev do
likovne umetnosti in tako se je tudi izkazalo. Prepričana sem, da učni uspeh ni merilo za večje ali
manjše zanimanje za likovno umetnost. Učenci imajo različne želje, interese, kažejo zanimanje
za raznovrstna področja. To, da gre nekomu v šoli slabo, še ne pomeni, da je pasiven do vseh stva-
ri okrog sebe. Seveda pa je pri učencih z boljšim uspehom zanimanje za različne dejavnosti večje,
bolj raznoliko in poglobljeno. To je tudi odgovor na hipotezo o neodvisnosti poznavanja ume-
tniških del od učnega uspeha. /.../ Predvidevala sem, da učenci poznajo vsaj nekatera umetniška
dela v okviru stalne zbirke v Narodni galeriji. Presenečena sem bila nad velikim deležem učen-
cev, ki pred obiskom galerije niso poznali nobenega od predstavljenih. Po drugi strani pa je veli-
ko učencev poznalo več kot eno umetnino. Skoraj polovica otrok je prepoznala delo Ivane Kobil-
ca Kofetarica, ki je bilo uporabljeno za reklamiranje kave na televiziji in reklamnih panojih. /.../
Vendar z gotovostjo lahko trdim, da velika večina učencev Kofetarice ne bi poznala brez omenje-
ne reklame. Nekaj del so učenci prepoznali ker krasijo strani berila za Slovenski jezik. /.../ Pred-
videvala sem, da bodo učenci, ki praga galerije še niso prestopili, in tisti, ki so ga že večkrat, nad
obiskom navdušeni. /.../ Izkazalo se je, da je bilo večini učencev v galeriji lepo in da se bodo zara-
di tega za ogled kakšne razstave še odločili.« N. d., 83–85.
Napotki obiskovalcem umetnostnih muzejev
Če primerjamo že omenjene Greenwoodove napotke s konca 19. sto-
letja, kako naj si obiskovalci umetnostnih muzejev ogledujejo razstavljena
umetniška dela, s tistimi, ki jih navaja James Elkins v začetku 21. stoletja,
lahko opazimo, da med njimi ni bistvenih razlik. Elkins jih navaja osem:
1. V muzej pojdite sami, saj pri opazovanju potrebujete mir in zbranost.
2. Ne trudite se in ne oglejte si vsega – izberite nekaj sob in v njih le po eno sliko.
3. Zmanjšajte motnje – izberite si sobo, v kateri ni mnogo obiskovalcev, in
umetniško delo, ki je dobro osvetljeno.
4. Vzemite si čas – usedite se in opazujte, ponovno se vrnite, bodite pripravlje-
ni na to, da je potrebno veliko časa, preden vam bo slika spregovorila.
5. Sliki se popolnoma posvetite – prepustite se ji, da vas bo, kot temu reče Mi-
chael Fried, »prevzela«.
6. Berite besedila o razstavljenih delih, prepustite se avdio-vodstvom itd., toda
ko si ogledujete umetnine, se skoncentrirajte samo na opazovanje.
7. Bodite pozorni na ljudi, ki resnično opazujejo posamezna umetniška dela,
ne le hodijo mimo razstavljenih del in z očmi hitro oplazijo naslovne tablice.
Če se takim obiskovalcem lahko približate, ne da bi jih motili, poskušajte z nji-
mi spregovoriti, saj boste od njih lahko veliko izvedeli.
pa se je izkazalo ravno nasprotno. Izračunana vrednost preizkusa je pokazala, da spol vpliva na
predhodno veselje za obisk galerije. Morda je neumestno posploševati, da fantje kažejo večje za-
nimanje za tehniko in naravoslovje, dekleta pa so bolj naklonjena družboslovnim vedam, vendar
podatek potrjuje prav to in zato si upam trditi, da dekleta bolj zanima kultura in umetnost ter
vse, kar je z njima povezano. /.../ Trdila sem, da učni uspeh v šoli ne vpliva na odnos učencev do
likovne umetnosti in tako se je tudi izkazalo. Prepričana sem, da učni uspeh ni merilo za večje ali
manjše zanimanje za likovno umetnost. Učenci imajo različne želje, interese, kažejo zanimanje
za raznovrstna področja. To, da gre nekomu v šoli slabo, še ne pomeni, da je pasiven do vseh stva-
ri okrog sebe. Seveda pa je pri učencih z boljšim uspehom zanimanje za različne dejavnosti večje,
bolj raznoliko in poglobljeno. To je tudi odgovor na hipotezo o neodvisnosti poznavanja ume-
tniških del od učnega uspeha. /.../ Predvidevala sem, da učenci poznajo vsaj nekatera umetniška
dela v okviru stalne zbirke v Narodni galeriji. Presenečena sem bila nad velikim deležem učen-
cev, ki pred obiskom galerije niso poznali nobenega od predstavljenih. Po drugi strani pa je veli-
ko učencev poznalo več kot eno umetnino. Skoraj polovica otrok je prepoznala delo Ivane Kobil-
ca Kofetarica, ki je bilo uporabljeno za reklamiranje kave na televiziji in reklamnih panojih. /.../
Vendar z gotovostjo lahko trdim, da velika večina učencev Kofetarice ne bi poznala brez omenje-
ne reklame. Nekaj del so učenci prepoznali ker krasijo strani berila za Slovenski jezik. /.../ Pred-
videvala sem, da bodo učenci, ki praga galerije še niso prestopili, in tisti, ki so ga že večkrat, nad
obiskom navdušeni. /.../ Izkazalo se je, da je bilo večini učencev v galeriji lepo in da se bodo zara-
di tega za ogled kakšne razstave še odločili.« N. d., 83–85.
