Page 75 - Lidija Tavčar, Homo spectator: uvod v muzejsko pedagogiko, Digitalna knjižnica, Dissertationes 3
P. 75
Preliminarije za muzejsko padagogiko
torskih in drugih postopkov, predvajajo video projekcije in multivizije, po-
nujajo računalniško podprte programe, povezane s predstavljenimi ekspo-
nati. Te dejavnosti so vselej vezane na določeno razstavo in z njimi muzeal-
ci želijo poglobiti, razširiti in povezovati različna znanja pri obiskovalcih, z
rekonstrukcijami in demonstracijami pa čim nazorneje predstaviti različne
postopke in tako odstirati v vidnem (prej opazovanih razstavljenih ume-
tninah) »nevidni proces«, v katerem se je umetnina izoblikovala. Muze-
ji in galerije razpisujejo tudi likovne in raziskovalne natečaje za osnovno-
šolce in srednješolce.102 Nove ciljne skupine obiskovalcev poskušajo galeri-
je in muzeji pridobiti z ustreznimi prevodi že obstoječih delovnih zvezkov
v tuje jezike, ki jih uporabijo tujejezične šole z domicilom v Sloveniji in jih
muzealci ponujajo tudi tujejezičnim družinam z otroki.103 Izkušnje kaže-
jo, da so najbolj uspešno izvedeni tisti obiski razstav, kjer dejavno sodeluje-
jo učenci, ki so nanje vnaprej dobro pripravljeni. Takšni obiski pa zahteva-
jo tudi dobro pripravo učiteljev tako v organizacijskem kot vsebinskem po-
gledu. Zato galerije in muzeji pripravljajo posvete, kjer vzgojiteljice, učitelje
in srednješolske profesorje seznanjajo z izobraževalnimi dejavnostmi teh
institucij. Poleg tega muzejski pedagogi spodbujajo srednješolce in študen-
te k projektnemu delu in k pisanju seminarskih in diplomskih nalog, ki so
povezane z razstavljenimi eksponati in muzejsko pedagogiko.104
102 Naštejemo likovne in raziskovalne natečaje, ki jih je razpisala Narodna galerija: leta 1988
»Mi mladi – galerijski kotiček« za osnovnošolce (glej L. Tavčar, Otroci, mladostniki in odrasli
v galeriji, 38–41); leta 1994 za osnovnošolce in srednješolce »Za najbolj izvirno okrašeno inici-
alo« (n. d., 50); leta 1995 za srednješolce »Najizvirnejše gotsko oblačilo« (n. d., 55); leta 2001,
tako za osnovnošolce kot srednješolce »Galerijski spominek« (glej L. Tavčar, Galerijski spomi-
nek, Argo 45 (2002), 1, 2, 113–116.); leta 2003 za predšolske otroke in osnovnošolce »Postani-
mo zbiralci«; leta 2004 za srednješolce »Oblikujmo slovar likovne kulture«, v okviru teme Mu-
zeji in neoprijemljiva (nematerialna, neotipljiva) dediščina.
103 Narodna galerija je priskrbela prevoda dveh delovnih zvezkov, ki so pripravljeni za stalno
zbirko slovenske umetnosti in stalno zbirko Evropski slikarji. L. Tavčar, Let's discover and re-
search, Ljubljana 2005; L. Tavčar, Where is It?, Ljubljana 2005. Oba je prevedla in priredila R.
Bračun. Naslednje leto je izšel angleški prevod: S. Makarovič, K. Gatnik, Gal in the Gallery, Lju-
bljana 2006.
104 Leta 2000 je na Oddelku za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani
nastalo diplomsko delo Vanje Faletič Pomen muzejev in galerij pri izobraževanju osnovnošolcev
(tipkopis). Študentka pedagogike je anketirala 189 osnovnošolcev iz različnih slovenskih krajev,
ki so si pred tem ogledali stalno zbirko slovenske umetnosti v Narodni galeriji v Ljubljani. Em-
pirična raziskava vsebuje vse statistične parametre, iz katere povzemamo zgolj zaključne misli:
»Predvidevala sem, da večina učencev obišče galerijo najpogosteje prvič s šolo in tako se je tudi
izkazalo. /.../ Presenečena sem nad velikim deležem učencev sedmih in osmih razredov osnovne
šole, ki so prvič obiskali galerijo. /.../ Odgovori učencev so me pripeljali do zaključka, da si večina
učencev želi pogostejšega obiskovanja kulturnih ustanov. Veliko učencev si želi izvedeti kaj no-
vega in njihovo vedoželjnost bi bilo potrebno čimbolj izkoristiti. /.../ Predvidevala sem, da spol
ne vpliva na zanimanje za likovno umetnost in s tem na predhodno navdušenje za obisk galerije,
torskih in drugih postopkov, predvajajo video projekcije in multivizije, po-
nujajo računalniško podprte programe, povezane s predstavljenimi ekspo-
nati. Te dejavnosti so vselej vezane na določeno razstavo in z njimi muzeal-
ci želijo poglobiti, razširiti in povezovati različna znanja pri obiskovalcih, z
rekonstrukcijami in demonstracijami pa čim nazorneje predstaviti različne
postopke in tako odstirati v vidnem (prej opazovanih razstavljenih ume-
tninah) »nevidni proces«, v katerem se je umetnina izoblikovala. Muze-
ji in galerije razpisujejo tudi likovne in raziskovalne natečaje za osnovno-
šolce in srednješolce.102 Nove ciljne skupine obiskovalcev poskušajo galeri-
je in muzeji pridobiti z ustreznimi prevodi že obstoječih delovnih zvezkov
v tuje jezike, ki jih uporabijo tujejezične šole z domicilom v Sloveniji in jih
muzealci ponujajo tudi tujejezičnim družinam z otroki.103 Izkušnje kaže-
jo, da so najbolj uspešno izvedeni tisti obiski razstav, kjer dejavno sodeluje-
jo učenci, ki so nanje vnaprej dobro pripravljeni. Takšni obiski pa zahteva-
jo tudi dobro pripravo učiteljev tako v organizacijskem kot vsebinskem po-
gledu. Zato galerije in muzeji pripravljajo posvete, kjer vzgojiteljice, učitelje
in srednješolske profesorje seznanjajo z izobraževalnimi dejavnostmi teh
institucij. Poleg tega muzejski pedagogi spodbujajo srednješolce in študen-
te k projektnemu delu in k pisanju seminarskih in diplomskih nalog, ki so
povezane z razstavljenimi eksponati in muzejsko pedagogiko.104
102 Naštejemo likovne in raziskovalne natečaje, ki jih je razpisala Narodna galerija: leta 1988
»Mi mladi – galerijski kotiček« za osnovnošolce (glej L. Tavčar, Otroci, mladostniki in odrasli
v galeriji, 38–41); leta 1994 za osnovnošolce in srednješolce »Za najbolj izvirno okrašeno inici-
alo« (n. d., 50); leta 1995 za srednješolce »Najizvirnejše gotsko oblačilo« (n. d., 55); leta 2001,
tako za osnovnošolce kot srednješolce »Galerijski spominek« (glej L. Tavčar, Galerijski spomi-
nek, Argo 45 (2002), 1, 2, 113–116.); leta 2003 za predšolske otroke in osnovnošolce »Postani-
mo zbiralci«; leta 2004 za srednješolce »Oblikujmo slovar likovne kulture«, v okviru teme Mu-
zeji in neoprijemljiva (nematerialna, neotipljiva) dediščina.
103 Narodna galerija je priskrbela prevoda dveh delovnih zvezkov, ki so pripravljeni za stalno
zbirko slovenske umetnosti in stalno zbirko Evropski slikarji. L. Tavčar, Let's discover and re-
search, Ljubljana 2005; L. Tavčar, Where is It?, Ljubljana 2005. Oba je prevedla in priredila R.
Bračun. Naslednje leto je izšel angleški prevod: S. Makarovič, K. Gatnik, Gal in the Gallery, Lju-
bljana 2006.
104 Leta 2000 je na Oddelku za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani
nastalo diplomsko delo Vanje Faletič Pomen muzejev in galerij pri izobraževanju osnovnošolcev
(tipkopis). Študentka pedagogike je anketirala 189 osnovnošolcev iz različnih slovenskih krajev,
ki so si pred tem ogledali stalno zbirko slovenske umetnosti v Narodni galeriji v Ljubljani. Em-
pirična raziskava vsebuje vse statistične parametre, iz katere povzemamo zgolj zaključne misli:
»Predvidevala sem, da večina učencev obišče galerijo najpogosteje prvič s šolo in tako se je tudi
izkazalo. /.../ Presenečena sem nad velikim deležem učencev sedmih in osmih razredov osnovne
šole, ki so prvič obiskali galerijo. /.../ Odgovori učencev so me pripeljali do zaključka, da si večina
učencev želi pogostejšega obiskovanja kulturnih ustanov. Veliko učencev si želi izvedeti kaj no-
vega in njihovo vedoželjnost bi bilo potrebno čimbolj izkoristiti. /.../ Predvidevala sem, da spol
ne vpliva na zanimanje za likovno umetnost in s tem na predhodno navdušenje za obisk galerije,
