Page 71 - Lidija Tavčar, Homo spectator: uvod v muzejsko pedagogiko, Digitalna knjižnica, Dissertationes 3
P. 71
Preliminarije za muzejsko padagogiko
3. Zaradi aktivizacije dijakov je treba čimbolj uveljaviti in pospeševati
skupinske obiske, ki dobijo še večji pomen s skupinskimi oblikami pouka,
in posamične obiske dijakov, zadolženih s poukom povezanimi konkre-
tnimi učnimi nalogami: samostojno opazovanje oblik, velikosti, poseb-
nosti itd. razstavljenih predmetov; opisovanje, primerjanje, povezovanje,
prerisovanje shem, tabel, skic, predmetov in podobno; izdelovanje matu-
ritetnih nalog; izdelovanje maket in modeliranje.
4. Lahko so naloge širše: n. pr. dijak se sam pripravi po navodilih kustosa za
vodstvo razreda ali skupine v muzeju, sestavi krajše referate ali seminarske na-
loge, izdeluje manjše zmogljive naloge, zlasti pri izbirnem delu pouka in pri
svobodnih aktivnostih. Ti samostojni obiski skupin in posameznih dijakov
lahko služijo kot priprava v novo učno snov, za poglabljanje in dopolnjevanje
snovi. Obenem pa so lahko tudi ena izmed oblik diferenciacije pouka zno-
traj razreda, važna zlasti na višji stopnji osnovne šole in na šolah druge stopnje.
5. Muzejsko in galerijsko gradivo s stalnih in občasnih razstav in tudi izven
njih lahko vključujemo v učni proces še z diafilmi in kratkimi filmi, kar bi
bilo važno zlasti za tiste šole, ki so oddaljene od muzejskih središč.
6. Potrebno je misliti na prirejanje televizijskih šolskih ur z vključevanjem mu-
zejev in galerij v šolsko delo.
7. V svetu so se obnesle tako imenovane didaktične razstave, ki so občasne ali
stalne v posebnih vitrinah in ki so relativno hitro izvedljive. Muzeji bi jih mo-
rali prirejati samo na podlagi učnega načrta in v najtesnejšem sodelovanju s
šolo.«93
Ko primerjamo predstavljene predloge z ICOM-vimi priporočili iz leta
1950,94 ki so sovpadala s šolsko prenovo v Sloveniji, lahko takoj ugotovimo,
93 N. d., 10–11.
94 Leta 1950 je v Londonu potekal II. internacionalni kongres muzealcev, kjer so sklenili, da
mora biti sodobni muzej tudi didaktična ustanova, ki s svojim delom spodbuja izobraževanje in
vzgojo sodobnega občinstva, posebno mladine. Sprejeli so naslednje sklepe:
– umetniški muzeji (galerije) in muzeji uporabne umetnosti morajo biti središča kulture v kraju.
Svojo delovanje morajo razširiti na vse veje umetnosti;
– poleg samih razstav morajo muzeji svoje obiskovalce seznaniti z muzejskimi fondi in dejav-
nostmi; zato morajo sodobni muzeji (galerije, zbirke) organizirati izobraževalna predavanja, se-
minarje, tečaje in tako popularizirati vse veje umetnosti. V ta namen uporabljajo sodobne infor-
macijske oblike in propagando;
– poiskati morajo vse oblike sodelovanja s šolami in v tem smislu proučevati in izpopolniti me-
todiko pouka;
– svoje prostore lahko uporabijo tudi za koncerte, filmske predstave in koreografske programe.
Te prireditve se lahko odvijajo v rekonstruiranih ambientih določenega časa ali kulturne dobe,
da obiskovalec v celoti občuti kulturo nekega časa;
3. Zaradi aktivizacije dijakov je treba čimbolj uveljaviti in pospeševati
skupinske obiske, ki dobijo še večji pomen s skupinskimi oblikami pouka,
in posamične obiske dijakov, zadolženih s poukom povezanimi konkre-
tnimi učnimi nalogami: samostojno opazovanje oblik, velikosti, poseb-
nosti itd. razstavljenih predmetov; opisovanje, primerjanje, povezovanje,
prerisovanje shem, tabel, skic, predmetov in podobno; izdelovanje matu-
ritetnih nalog; izdelovanje maket in modeliranje.
4. Lahko so naloge širše: n. pr. dijak se sam pripravi po navodilih kustosa za
vodstvo razreda ali skupine v muzeju, sestavi krajše referate ali seminarske na-
loge, izdeluje manjše zmogljive naloge, zlasti pri izbirnem delu pouka in pri
svobodnih aktivnostih. Ti samostojni obiski skupin in posameznih dijakov
lahko služijo kot priprava v novo učno snov, za poglabljanje in dopolnjevanje
snovi. Obenem pa so lahko tudi ena izmed oblik diferenciacije pouka zno-
traj razreda, važna zlasti na višji stopnji osnovne šole in na šolah druge stopnje.
5. Muzejsko in galerijsko gradivo s stalnih in občasnih razstav in tudi izven
njih lahko vključujemo v učni proces še z diafilmi in kratkimi filmi, kar bi
bilo važno zlasti za tiste šole, ki so oddaljene od muzejskih središč.
6. Potrebno je misliti na prirejanje televizijskih šolskih ur z vključevanjem mu-
zejev in galerij v šolsko delo.
7. V svetu so se obnesle tako imenovane didaktične razstave, ki so občasne ali
stalne v posebnih vitrinah in ki so relativno hitro izvedljive. Muzeji bi jih mo-
rali prirejati samo na podlagi učnega načrta in v najtesnejšem sodelovanju s
šolo.«93
Ko primerjamo predstavljene predloge z ICOM-vimi priporočili iz leta
1950,94 ki so sovpadala s šolsko prenovo v Sloveniji, lahko takoj ugotovimo,
93 N. d., 10–11.
94 Leta 1950 je v Londonu potekal II. internacionalni kongres muzealcev, kjer so sklenili, da
mora biti sodobni muzej tudi didaktična ustanova, ki s svojim delom spodbuja izobraževanje in
vzgojo sodobnega občinstva, posebno mladine. Sprejeli so naslednje sklepe:
– umetniški muzeji (galerije) in muzeji uporabne umetnosti morajo biti središča kulture v kraju.
Svojo delovanje morajo razširiti na vse veje umetnosti;
– poleg samih razstav morajo muzeji svoje obiskovalce seznaniti z muzejskimi fondi in dejav-
nostmi; zato morajo sodobni muzeji (galerije, zbirke) organizirati izobraževalna predavanja, se-
minarje, tečaje in tako popularizirati vse veje umetnosti. V ta namen uporabljajo sodobne infor-
macijske oblike in propagando;
– poiskati morajo vse oblike sodelovanja s šolami in v tem smislu proučevati in izpopolniti me-
todiko pouka;
– svoje prostore lahko uporabijo tudi za koncerte, filmske predstave in koreografske programe.
Te prireditve se lahko odvijajo v rekonstruiranih ambientih določenega časa ali kulturne dobe,
da obiskovalec v celoti občuti kulturo nekega časa;