Page 70 - Lidija Tavčar, Homo spectator: uvod v muzejsko pedagogiko, Digitalna knjižnica, Dissertationes 3
P. 70
Homo spectator
V nadaljevanju so nanizani predlogi, kako naj bi se po takratnem mne-
nju učinkovito povezovali muzeji in šole:
»1. Razredniki in predmetni učitelji oziroma uprave šol se neposredno pove-
zujejo s kustosi in muzejskimi upravami ter se neposredno dogovarjajo o mo-
žnostih in oblikah, o načrtnosti in ciljih sodelovanja.
2. Dobro bi bilo, da bi bili v organih družbenega upravljanja muzejev in galerij
tudi šolniki, v šolskih odborih pa muzealci.
3. Začetna in osnovna naloga je, da se šolniki seznanijo z muzejskimi in gale-
rijskimi zbirkami in predmeti. /…/
4. Ker muzejske zbirke niso povsod urejene tako, da bi se v njih spoznali šolni-
ki sami, je potrebno, da bi šole redno dobivale muzejske vodnike vsaj od cen-
tralnih muzejev, katere bi morale imeti v svojih knjižnicah.
5. Za dosego teh teženj je prvenstveno izkoristiti možnosti, ki naj jih dajejo
strokovni in razredni aktivi, ki uspešno delujejo v mnogih muzejskih sredi-
ščih.
6. Kjer pa teh aktivov ni, bi lahko prirejali enodnevne seminarje ali tečaje v pe-
dagoških centrih ali še bolje v muzejih in galerijah samih. Najvažnejše pri tem
je to, da se šolniki seznanijo z muzejskim gradivom, kajti le tako bodo ime-
li interes voditi in pošiljati dijake v muzeje in galerije ter le-te vključiti v učno-
vzgojno šolsko delo. Vsekakor je dolžnost šol, da izkoristijo pri šolskem delu
muzeje z njihovo praktično neizčrpno zalogo učil, da seznanjajo mladino z
bogatimi zbirkami v muzejskih ustanovah in da jih redno in sistematično obi-
skujejo. Za to naj še posebej skrbe vodstva šol, okrajna in republiška prosve-
tna služba.«92
Sledila so razmišljanja o oblikah in metodah:
»Oblike in metode vključevanja muzejskih in galerijskih zbirk v učnovzgojni
proces so seveda različne in jih je prilagajati psihofizičnemu razvoju otrok, vr-
sti šole in neposrednemu cilju:
1. Skupinski obiski, ki bi se jih morali posluževati v nasprotju z dosedanjo pra-
kso, ne bi smeli biti večji od razrednih. Tu bi se morali omejiti le na tisti del
muzejskih zbirk, ki je neposredno povezan z učno in metodično enoto. /…/
2. Posebna oblika razrednega dela z muzejem je tudi šolska ura v samem mu-
zeju ob vnaprej pripravljenem gradivu, tematsko urejeni občasni razstavi, vit-
rini, sobi.
92 N. d., 9.
V nadaljevanju so nanizani predlogi, kako naj bi se po takratnem mne-
nju učinkovito povezovali muzeji in šole:
»1. Razredniki in predmetni učitelji oziroma uprave šol se neposredno pove-
zujejo s kustosi in muzejskimi upravami ter se neposredno dogovarjajo o mo-
žnostih in oblikah, o načrtnosti in ciljih sodelovanja.
2. Dobro bi bilo, da bi bili v organih družbenega upravljanja muzejev in galerij
tudi šolniki, v šolskih odborih pa muzealci.
3. Začetna in osnovna naloga je, da se šolniki seznanijo z muzejskimi in gale-
rijskimi zbirkami in predmeti. /…/
4. Ker muzejske zbirke niso povsod urejene tako, da bi se v njih spoznali šolni-
ki sami, je potrebno, da bi šole redno dobivale muzejske vodnike vsaj od cen-
tralnih muzejev, katere bi morale imeti v svojih knjižnicah.
5. Za dosego teh teženj je prvenstveno izkoristiti možnosti, ki naj jih dajejo
strokovni in razredni aktivi, ki uspešno delujejo v mnogih muzejskih sredi-
ščih.
6. Kjer pa teh aktivov ni, bi lahko prirejali enodnevne seminarje ali tečaje v pe-
dagoških centrih ali še bolje v muzejih in galerijah samih. Najvažnejše pri tem
je to, da se šolniki seznanijo z muzejskim gradivom, kajti le tako bodo ime-
li interes voditi in pošiljati dijake v muzeje in galerije ter le-te vključiti v učno-
vzgojno šolsko delo. Vsekakor je dolžnost šol, da izkoristijo pri šolskem delu
muzeje z njihovo praktično neizčrpno zalogo učil, da seznanjajo mladino z
bogatimi zbirkami v muzejskih ustanovah in da jih redno in sistematično obi-
skujejo. Za to naj še posebej skrbe vodstva šol, okrajna in republiška prosve-
tna služba.«92
Sledila so razmišljanja o oblikah in metodah:
»Oblike in metode vključevanja muzejskih in galerijskih zbirk v učnovzgojni
proces so seveda različne in jih je prilagajati psihofizičnemu razvoju otrok, vr-
sti šole in neposrednemu cilju:
1. Skupinski obiski, ki bi se jih morali posluževati v nasprotju z dosedanjo pra-
kso, ne bi smeli biti večji od razrednih. Tu bi se morali omejiti le na tisti del
muzejskih zbirk, ki je neposredno povezan z učno in metodično enoto. /…/
2. Posebna oblika razrednega dela z muzejem je tudi šolska ura v samem mu-
zeju ob vnaprej pripravljenem gradivu, tematsko urejeni občasni razstavi, vit-
rini, sobi.
92 N. d., 9.
