Page 17 - Lidija Tavčar, Homo spectator: uvod v muzejsko pedagogiko, Digitalna knjižnica, Dissertationes 3
P. 17
Uvod
in zlo, se potrudi, da bo nedelja za delavca vzvišen in kulturen dan; ne dopu-
sti mu, da bo najprej iskal razvedrila v postelji in potem v javni hiši; pritegni
ga v cerkev z resnim in prepričljivim govorom pridigarja, govor naj bo ome-
jen z razumnimi mejami; daj mu glasbe in pokaži mu slike na stenah cerkva.
Ker pa ne moremo vse nedelje preživeti v cerkvi, daj mu park za sprehode in
igrišče za igro. Po maši odpri vse muzeje znanosti in umetnosti, naj se delavec
tam osveži v družbi s svojo ženo in otroki, raje kot da mu puščaš, da se opija v
javni hiši in krčmi. Muzej ga bo gotovo vodil k modrosti, prijaznosti in v ne-
besa, medtem ko ga bosta javna hiša in krčma vodili v surovost in pogubo.«7
Vendar muzeji niso bili edini, ki naj bi opravljali nalogo kulturnega vo-
denja ljudskih množic. Skupaj s knjižnicami in čitalnicami naj bi pomagali
oblikovati moralne, intelektualne in vedenjske značilnosti ljudstva; dvigo-
vali naj bi raven ljudskega okusa in risanja, zmanjšali naj bi privlačnost kr-
čem in s tem povečali treznost in delavnost ljudstva; pomagali pa naj bi celo
preprečiti izgrede in upore. Ta vpletenost institucij in praks visoke kulture
v sam proces vladanja je imela za posledico temeljito spremembo koncepci-
je o teh ustanovah in praksah, prav tako pa tudi njihovega razmerja do iz-
vrševanja socialne in politične moči. To pa ne pomeni, da pred vključitvi-
jo teh institucij v vladne programe, ki so bili usmerjeni k civiliziranju ljud-
stva, te niso bile tesno vpete v organizacijo oblasti in njenega izvrševanja.8
Vpis kulturnih praks v okvire novih tehnologij vladanja (katerih cilj je
bil usmerjanje obnašanja ljudi v zaželeno smer) meri na stalne in ponovlji-
ve učinke, na tiste, ki so izpostavljeni njenemu vplivu. Preoblikovati jih želi
v aktivne nosilce in uresničevalce zmožnosti samoizpopolnitve, ki jo ute-
leša kultura.9
7 H. Cole, Fifty Years of Public Work of Sir Henry Cole, K. C. B., Accounted for in his Deeds,
Speeches and Writings (2 vol.), London 1884, 368.
8 H. Cole, n. d., 21. V Nadzorovanju in kaznovanju je Foucault trdil, da so reformatorji kaznil-
nic v poznem 18. in zgodnjem 19. stoletju obtoževali morišče manj na humanistični podlagi kot
zato, ker so ga razumeli kot del šibke ekonomije oblasti: ker je bila nestalna, prekinjena v svojih
učinkih, saj je bil njen cilj teroriziranje ljudi in doseganje poslušnosti s sredstvi občasnih repre-
zentacij suverenove oblasti v kaznovanju; šibka zaradi pomanjkanja učinkovitih aparatov za are-
tacijo kršiteljev zakonov; šibka pa tudi zato, ker je izkoriščala telesa, ki bi jih lahko drugače na-
redila za uporabne. Zagovarjanje poboljševalnic kot primarne oblike kaznovanja je potemtakem
temeljilo na tistem, kar se je zdelo, da obljublja bolj učinkovito izvajanje oblasti: bolj učinkovito
zato, ker je računalo na preoblikovanje vedenja sotrpina preko premišljene manipulacije njihove-
ga vedenja v okolju, ki je bilo zgrajeno posebej za te namene. Bolj učinkovit tudi zato, ker je prek
zgolj tehnične razvrstitve merila na notranje preoblikovanje posameznika.
9 Pridobivanje institucij in praks visoke kulture za vladne namene je bilo podobno usmerjeno na
produciranje boljše ekonomije kulturniške oblasti. Praznovanja, kraljevske maškarade, gledali-
ške predstave in podobno so služili kot sredstvo (med drugim) za periodično (prekinjeno in ne-
redno) razkazovanje oblasti pred ljudstvom. Navzočnost ljudi (ker je bila sploh zahtevana) je bila
in zlo, se potrudi, da bo nedelja za delavca vzvišen in kulturen dan; ne dopu-
sti mu, da bo najprej iskal razvedrila v postelji in potem v javni hiši; pritegni
ga v cerkev z resnim in prepričljivim govorom pridigarja, govor naj bo ome-
jen z razumnimi mejami; daj mu glasbe in pokaži mu slike na stenah cerkva.
Ker pa ne moremo vse nedelje preživeti v cerkvi, daj mu park za sprehode in
igrišče za igro. Po maši odpri vse muzeje znanosti in umetnosti, naj se delavec
tam osveži v družbi s svojo ženo in otroki, raje kot da mu puščaš, da se opija v
javni hiši in krčmi. Muzej ga bo gotovo vodil k modrosti, prijaznosti in v ne-
besa, medtem ko ga bosta javna hiša in krčma vodili v surovost in pogubo.«7
Vendar muzeji niso bili edini, ki naj bi opravljali nalogo kulturnega vo-
denja ljudskih množic. Skupaj s knjižnicami in čitalnicami naj bi pomagali
oblikovati moralne, intelektualne in vedenjske značilnosti ljudstva; dvigo-
vali naj bi raven ljudskega okusa in risanja, zmanjšali naj bi privlačnost kr-
čem in s tem povečali treznost in delavnost ljudstva; pomagali pa naj bi celo
preprečiti izgrede in upore. Ta vpletenost institucij in praks visoke kulture
v sam proces vladanja je imela za posledico temeljito spremembo koncepci-
je o teh ustanovah in praksah, prav tako pa tudi njihovega razmerja do iz-
vrševanja socialne in politične moči. To pa ne pomeni, da pred vključitvi-
jo teh institucij v vladne programe, ki so bili usmerjeni k civiliziranju ljud-
stva, te niso bile tesno vpete v organizacijo oblasti in njenega izvrševanja.8
Vpis kulturnih praks v okvire novih tehnologij vladanja (katerih cilj je
bil usmerjanje obnašanja ljudi v zaželeno smer) meri na stalne in ponovlji-
ve učinke, na tiste, ki so izpostavljeni njenemu vplivu. Preoblikovati jih želi
v aktivne nosilce in uresničevalce zmožnosti samoizpopolnitve, ki jo ute-
leša kultura.9
7 H. Cole, Fifty Years of Public Work of Sir Henry Cole, K. C. B., Accounted for in his Deeds,
Speeches and Writings (2 vol.), London 1884, 368.
8 H. Cole, n. d., 21. V Nadzorovanju in kaznovanju je Foucault trdil, da so reformatorji kaznil-
nic v poznem 18. in zgodnjem 19. stoletju obtoževali morišče manj na humanistični podlagi kot
zato, ker so ga razumeli kot del šibke ekonomije oblasti: ker je bila nestalna, prekinjena v svojih
učinkih, saj je bil njen cilj teroriziranje ljudi in doseganje poslušnosti s sredstvi občasnih repre-
zentacij suverenove oblasti v kaznovanju; šibka zaradi pomanjkanja učinkovitih aparatov za are-
tacijo kršiteljev zakonov; šibka pa tudi zato, ker je izkoriščala telesa, ki bi jih lahko drugače na-
redila za uporabne. Zagovarjanje poboljševalnic kot primarne oblike kaznovanja je potemtakem
temeljilo na tistem, kar se je zdelo, da obljublja bolj učinkovito izvajanje oblasti: bolj učinkovito
zato, ker je računalo na preoblikovanje vedenja sotrpina preko premišljene manipulacije njihove-
ga vedenja v okolju, ki je bilo zgrajeno posebej za te namene. Bolj učinkovit tudi zato, ker je prek
zgolj tehnične razvrstitve merila na notranje preoblikovanje posameznika.
9 Pridobivanje institucij in praks visoke kulture za vladne namene je bilo podobno usmerjeno na
produciranje boljše ekonomije kulturniške oblasti. Praznovanja, kraljevske maškarade, gledali-
ške predstave in podobno so služili kot sredstvo (med drugim) za periodično (prekinjeno in ne-
redno) razkazovanje oblasti pred ljudstvom. Navzočnost ljudi (ker je bila sploh zahtevana) je bila
