Page 21 - Eva Klemenčič, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Kako mladi vidijo Evropo – zaznave osmošolcev o Evropi in Evropski uniji: nacionalno poročilo Evropskega regionalnega modula ICCS 2016. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 14
P. 21
ercepcija osmošolcev 21
o biti Evropejci
V tem poglavju prikazujemo rezultate občutij učencev o njihovi evropski iden-
titeti; konstrukt, ki odraža stopnjo, do katere se učenci identificirajo z evrop-
sko regijo, ki je v ocenjevalnem okviru ICCS 2016 povezana z afektivno-vedenj-
sko dimenzijo.1
Evropska identiteta in državljanstvo sta v zadnjih desetletjih temeljito raz-
iskana. Številne študije so se osredotočile na zaznavanje evropske identite-
te Evropejcev in obseg, v katerem ti ljudje menijo, da pripadajo Evropi in/ali
Evropski uniji (Alnæs, 2013; Bellamy, Castiglione in Shaw, 2006; Checkel in Ka-
tzenstein, 2009; Delanty, 1995, Duchesne, 2008, Evropska komisija, 2012, Her-
rmann in Brewer, 2004, Karolewski in Kaina, 2006; Lehning, 2001; Lepsius, 2001;
Spanring, Wallace in Datler, 2008, Westle in Segatti, 2016). Te študije poudarjajo
različne elemente, ki prispevajo k konstrukciji »evropske identitete«. Vendar pa
je ta konstrukt zaradi njegove večplastne narave težko nedvoumno opredeliti.2
Po mnenju nekaterih avtorjev evropske identitete niti ni mogoče natančno
opisati, saj je šele v nastajanju, ker ni zgolj aritmetična vsota vseh nacionalnih
identitet. Rizman (Šabec, 2006) meni, da je njeno mesto nekje med nacional-
nimi identitetami in globalizacijskimi kulturnimi vplivi, ki presegajo Evropo.3
Nekateri avtorji so se z vplivom politik in simbolov EU osredotočili na stop-
njo identifikacije z narodom in Evropo, pri čemer so na primer opredelili dr-
žavljanske, politične in kulturne elemente evropske identitete (Bruter, 2004a,
1 Več o tem glej v W. Schulz et al., IEA International Civic and Citizenship Education Study 2016: Asses-
sment Framework (Amsterdam: IEA, 2016).
2 B. Losito et al., Young People‘s Perceptions of Europe in a Time of Change: IEA International Civic and Ci-
tizenship Education Study 2016 European Report (Amsterdam: IEA, 2018), 8.
3 E. Klemenčič, »Državljanska in domovinska vzgoja danes,« Didactica Slovenica 27, 1−2 (2012): 119.
o biti Evropejci
V tem poglavju prikazujemo rezultate občutij učencev o njihovi evropski iden-
titeti; konstrukt, ki odraža stopnjo, do katere se učenci identificirajo z evrop-
sko regijo, ki je v ocenjevalnem okviru ICCS 2016 povezana z afektivno-vedenj-
sko dimenzijo.1
Evropska identiteta in državljanstvo sta v zadnjih desetletjih temeljito raz-
iskana. Številne študije so se osredotočile na zaznavanje evropske identite-
te Evropejcev in obseg, v katerem ti ljudje menijo, da pripadajo Evropi in/ali
Evropski uniji (Alnæs, 2013; Bellamy, Castiglione in Shaw, 2006; Checkel in Ka-
tzenstein, 2009; Delanty, 1995, Duchesne, 2008, Evropska komisija, 2012, Her-
rmann in Brewer, 2004, Karolewski in Kaina, 2006; Lehning, 2001; Lepsius, 2001;
Spanring, Wallace in Datler, 2008, Westle in Segatti, 2016). Te študije poudarjajo
različne elemente, ki prispevajo k konstrukciji »evropske identitete«. Vendar pa
je ta konstrukt zaradi njegove večplastne narave težko nedvoumno opredeliti.2
Po mnenju nekaterih avtorjev evropske identitete niti ni mogoče natančno
opisati, saj je šele v nastajanju, ker ni zgolj aritmetična vsota vseh nacionalnih
identitet. Rizman (Šabec, 2006) meni, da je njeno mesto nekje med nacional-
nimi identitetami in globalizacijskimi kulturnimi vplivi, ki presegajo Evropo.3
Nekateri avtorji so se z vplivom politik in simbolov EU osredotočili na stop-
njo identifikacije z narodom in Evropo, pri čemer so na primer opredelili dr-
žavljanske, politične in kulturne elemente evropske identitete (Bruter, 2004a,
1 Več o tem glej v W. Schulz et al., IEA International Civic and Citizenship Education Study 2016: Asses-
sment Framework (Amsterdam: IEA, 2016).
2 B. Losito et al., Young People‘s Perceptions of Europe in a Time of Change: IEA International Civic and Ci-
tizenship Education Study 2016 European Report (Amsterdam: IEA, 2018), 8.
3 E. Klemenčič, »Državljanska in domovinska vzgoja danes,« Didactica Slovenica 27, 1−2 (2012): 119.
