Page 22 - Eva Klemenčič, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Kako mladi vidijo Evropo – zaznave osmošolcev o Evropi in Evropski uniji: nacionalno poročilo Evropskega regionalnega modula ICCS 2016. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 14
P. 22
2004b, 2005; Pichler, 2008) in razmerje med evropskim občutkom pripadnosti
ter zunanjo politiko EU (Cerutti in Lucarelli, 2008). Nekateri znanstveniki so v
državah srednje in vzhodne Evrope analizirali različne atribute evropske iden-
titete tudi pred vstopom v EU (Schilde, 2014). Številni strokovnjaki trdijo, da
lahko nacionalna in evropska identiteta pozitivno sobivata (Castano, 2004; Ci-
trin in Sides, 2004; Diez Medrano in Gutierrez, 2001; Risse, 2010), medtem ko so
drugi mnenja, da nacionalistična prepričanja predstavljajo oviro za učinkovito
integracijo (Fligstein, Polyakova in Sandholtz, 2012). Več raziskovalcev trdi tudi,
da je za evropsko identiteto značilno postnacionalno in kozmopolitsko razmi-
šljanje (Delanty in Rumford, 2005).4
Če se osredotočimo na nacionalizem in kozmopolitstvo, lahko rečemo, da
gre za obstoj in ohranitev kolektivnih identitet, ki se začnejo pri manjšem šte-
vilu posameznikov in se nato širijo navzven – kljub temu, da so procesi identifi-
kacije posameznikov lahko (zelo) različni, velja splošno načelo, da posamezni-
ki niso samozadostni, temveč se združujejo v vedno večje kolektive.5 To vidimo
tudi pri analizi vsebine »državljanskih vzgoj« po Evropi – središčne vsebinske
22 točke so namreč osebno, lokalno, nacionalno in globalno.6 To kaže na določe-
no stopnjo zastopanosti tako nacionalnega kot kozmopolitskega pola (tako na
vsebinski kot ciljno-smotrni ravni), še bolj pa na razvojno-psihološko (kogni-
tivno) značilnost – od lažjega k težjemu (enostavnejšega h kompleksnejšemu)
oziroma od posamičnega k splošnemu.7
Ko govorimo o evropski identiteti, se je potrebno zavedati, da gre tudi v
tem primeru za kolektivno identiteto, ki je seveda širša od, denimo, nacionalne
identitete,8 ni pa jasno, kje natančno se pozicionira. Potrebno pa je poudariti,
da verjetno ne moremo reči, da je evropska identiteta nekaj, kar bi bilo striktno
vezano na EU; najbrž gre bolj na vezanost na Evropo kot geografski prostor. Ta-
ko skušamo evropsko identiteto raziskovati tudi v raziskavi ICCS, vendar smo v
raziskavi nekaj vprašanj vendarle zastavili na način, s katerim smo želeli pose-
bej raziskati tudi postavke, vezane na EU.
Številne raziskave zadnjega časa se ukvarjajo z odnosom med nacional-
no in evropsko identiteto in pogosto ugotavljajo, da je nacionalna identite-
ta bolj prisotna kot pa evropska (kar kažejo tudi merjenja javnega mnenja
Eurobarometra).9
4 B. Losito et al., Young People‘s Perceptions of Europe in a Time of Change: IEA International Civic and Ci-
tizenship Education Study 2016 European Report (Amsterdam: IEA, 2018), 8.
5 E. Klemenčič, »Državljanska in domovinska vzgoja danes,« Didactica Slovenica 27, 1−2 (2012): 119.
6 E. Klemenčič, »Edukacija za demokracijo,« v Slovenija v EU: zmožnosti in priložnosti, ur. M. Haček in D.
Zajc (Ljubljana: FDV, 2005), 431.
7 E. Klemenčič, »Državljanska in domovinska vzgoja danes,« Didactica Slovenica 27, 1−2 (2012): 119.
8 Več o kolektivnih identitetah (patriotizem, nacionalizem, kozmopolitstvo) glej v E. Klemenčič, »Dr-
žavljanska in domovinska vzgoja danes,« Didactica Slovenica 27, 1−2 (2012): 117−121.
9 Ibid., 119.
kako mladi vidijo evropo – zaznave osmošolcev o evropi in evropski uniji
ter zunanjo politiko EU (Cerutti in Lucarelli, 2008). Nekateri znanstveniki so v
državah srednje in vzhodne Evrope analizirali različne atribute evropske iden-
titete tudi pred vstopom v EU (Schilde, 2014). Številni strokovnjaki trdijo, da
lahko nacionalna in evropska identiteta pozitivno sobivata (Castano, 2004; Ci-
trin in Sides, 2004; Diez Medrano in Gutierrez, 2001; Risse, 2010), medtem ko so
drugi mnenja, da nacionalistična prepričanja predstavljajo oviro za učinkovito
integracijo (Fligstein, Polyakova in Sandholtz, 2012). Več raziskovalcev trdi tudi,
da je za evropsko identiteto značilno postnacionalno in kozmopolitsko razmi-
šljanje (Delanty in Rumford, 2005).4
Če se osredotočimo na nacionalizem in kozmopolitstvo, lahko rečemo, da
gre za obstoj in ohranitev kolektivnih identitet, ki se začnejo pri manjšem šte-
vilu posameznikov in se nato širijo navzven – kljub temu, da so procesi identifi-
kacije posameznikov lahko (zelo) različni, velja splošno načelo, da posamezni-
ki niso samozadostni, temveč se združujejo v vedno večje kolektive.5 To vidimo
tudi pri analizi vsebine »državljanskih vzgoj« po Evropi – središčne vsebinske
22 točke so namreč osebno, lokalno, nacionalno in globalno.6 To kaže na določe-
no stopnjo zastopanosti tako nacionalnega kot kozmopolitskega pola (tako na
vsebinski kot ciljno-smotrni ravni), še bolj pa na razvojno-psihološko (kogni-
tivno) značilnost – od lažjega k težjemu (enostavnejšega h kompleksnejšemu)
oziroma od posamičnega k splošnemu.7
Ko govorimo o evropski identiteti, se je potrebno zavedati, da gre tudi v
tem primeru za kolektivno identiteto, ki je seveda širša od, denimo, nacionalne
identitete,8 ni pa jasno, kje natančno se pozicionira. Potrebno pa je poudariti,
da verjetno ne moremo reči, da je evropska identiteta nekaj, kar bi bilo striktno
vezano na EU; najbrž gre bolj na vezanost na Evropo kot geografski prostor. Ta-
ko skušamo evropsko identiteto raziskovati tudi v raziskavi ICCS, vendar smo v
raziskavi nekaj vprašanj vendarle zastavili na način, s katerim smo želeli pose-
bej raziskati tudi postavke, vezane na EU.
Številne raziskave zadnjega časa se ukvarjajo z odnosom med nacional-
no in evropsko identiteto in pogosto ugotavljajo, da je nacionalna identite-
ta bolj prisotna kot pa evropska (kar kažejo tudi merjenja javnega mnenja
Eurobarometra).9
4 B. Losito et al., Young People‘s Perceptions of Europe in a Time of Change: IEA International Civic and Ci-
tizenship Education Study 2016 European Report (Amsterdam: IEA, 2018), 8.
5 E. Klemenčič, »Državljanska in domovinska vzgoja danes,« Didactica Slovenica 27, 1−2 (2012): 119.
6 E. Klemenčič, »Edukacija za demokracijo,« v Slovenija v EU: zmožnosti in priložnosti, ur. M. Haček in D.
Zajc (Ljubljana: FDV, 2005), 431.
7 E. Klemenčič, »Državljanska in domovinska vzgoja danes,« Didactica Slovenica 27, 1−2 (2012): 119.
8 Več o kolektivnih identitetah (patriotizem, nacionalizem, kozmopolitstvo) glej v E. Klemenčič, »Dr-
žavljanska in domovinska vzgoja danes,« Didactica Slovenica 27, 1−2 (2012): 117−121.
9 Ibid., 119.
kako mladi vidijo evropo – zaznave osmošolcev o evropi in evropski uniji
