Page 24 - Eva Klemenčič, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Kako mladi vidijo Evropo – zaznave osmošolcev o Evropi in Evropski uniji: nacionalno poročilo Evropskega regionalnega modula ICCS 2016. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 14
P. 24
vidijo kot državljani EU. Najnižji odstotki so bili zabeleženi v Italiji in Bolgariji.
Rezultati so pokazali tudi, da mlajše generacije izražajo močnejši občutek dr-
žavljanstva EU kot starejše (77 % anketirancev od 15. do 24. leta se je opredeli-
lo za državljana EU, v primerjavi s 59 % anketirancev, starih 55 let ali več).10 Tudi
rezultati leto dni kasneje izvedene ankete (ang. Special Eurobarometer 461) so
pokazali, da se v povprečju mnenja o EU med državljani izboljšujejo; skoraj po-
lovica anketiranih državljanov zaupa EU.11
Evropski regionalni vprašalnik ICCS 2016 je vključeval vprašanja, s katerimi
smo skušali ugotoviti, kako učenci percipirajo svojo evropsko identiteto, z dve-
ma vprašanjema pa smo merili njihov občutek identifikacije z Evropsko unijo.12
Učenci so na vprašanja odgovarjali tako, da so na vsako vprašanje izbrali od-
govor »zelo se strinjam« ali »strinjam se« ali »ne strinjam se« ali pa »nikakor se
ne strinjam«. S tem smo merili percepcijo učencev njihove evropske identite-
te. Na sliki 3.1 predstavljamo odstotke učencev, ki so se strinjali ali zelo strinja-
li s posameznimi trditvami.
Iz slike 3.1 vidimo odstotke učencev, ki so se strinjali ali zelo strinjali s po-
sameznimi trditvami, ki kažejo na percepcijo učencev o njihovi evropski iden-
24 titeti. Slednje vidimo za vsak posamezni izobraževalni sistem, izračunano pa
je tudi evropsko povprečje (kar pomeni povprečje evropskih držav, vključenih
v Evropski regionalni modul ICCS 2016). Pa si poglejmo najprej zelo izstopajo-
če rezultate (tiste, ki so v tabeli označeni kot »več kot 10 % nad oziroma pod
evropskim ICCS 2016-povprečjem). Pri tem izstopajo tri trditve. Manj učencev
iz Latvije, kakor je to značilno za evropsko ICCS 2016 povprečje, čuti, da so del
Evrope. Učenci iz Slovenije so pri tej postavki okoli evropskega povprečja ICCS
2016, kar pomeni, da ne izstopajo v nobeno smer – približno enak delež na-
ših učencev, kakor je to izračunano za evropsko povprečje ICCS 2016, se stri-
nja ali zelo strinja s trditvijo, da se počuti del Evrope. Druga trditev, ki ima tako
izstopajoča povprečja (več kot 10 % nad/pod evropskim ICCS 2016-povpreč-
jem), je, da se učenci počutijo najprej državljani Evrope, šele nato kot državlja-
ni sveta. Tukaj tako izstopajo učenci iz Hrvaške in Latvije. V prvem primeru več
kot 10 % nad evropskim ICCS 2016-povprečjem učencev iz Hrvaške čuti, da so
najprej državljani Evrope, šele nato državljani sveta. V primeru Latvije pa je rav-
no obratno, in sicer več kot 10 % pod evropskim ICCS 2016-povprečjem učen-
cev čuti, da so najprej državljani Evrope, nato državljani sveta. Naši učenci so
pri tej postavki statistično značilno nad evropskim ICCS 2016-povprečjem, kar
10 B. Losito et al., Young People‘s Perceptions of Europe in a Time of Change: IEA International Civic and
Citizenship Education Study 2016 European Report (Amsterdam: IEA, 2018), 8. Je pa potrebno pouda-
riti, da gre za anketiranje starejše populacije (kakor je vključena v raziskavo ICCS), in sicer so anke-
tiranci stari 15 let ali več; prav tako, da Norveška v anketi Eurobarometra ni sodelovala. Tudi to, da
namen tega ni primerjanje med tema dvema raziskavama (Eurobarometer in ICCS), temveč le oris
konteksta.
11 Special Eurobarometer 461 (Bruselj: DG COMM, 2017), 65.
12 Slednji sta bili sicer za države članice EU neobvezni.
kako mladi vidijo evropo – zaznave osmošolcev o evropi in evropski uniji
Rezultati so pokazali tudi, da mlajše generacije izražajo močnejši občutek dr-
žavljanstva EU kot starejše (77 % anketirancev od 15. do 24. leta se je opredeli-
lo za državljana EU, v primerjavi s 59 % anketirancev, starih 55 let ali več).10 Tudi
rezultati leto dni kasneje izvedene ankete (ang. Special Eurobarometer 461) so
pokazali, da se v povprečju mnenja o EU med državljani izboljšujejo; skoraj po-
lovica anketiranih državljanov zaupa EU.11
Evropski regionalni vprašalnik ICCS 2016 je vključeval vprašanja, s katerimi
smo skušali ugotoviti, kako učenci percipirajo svojo evropsko identiteto, z dve-
ma vprašanjema pa smo merili njihov občutek identifikacije z Evropsko unijo.12
Učenci so na vprašanja odgovarjali tako, da so na vsako vprašanje izbrali od-
govor »zelo se strinjam« ali »strinjam se« ali »ne strinjam se« ali pa »nikakor se
ne strinjam«. S tem smo merili percepcijo učencev njihove evropske identite-
te. Na sliki 3.1 predstavljamo odstotke učencev, ki so se strinjali ali zelo strinja-
li s posameznimi trditvami.
Iz slike 3.1 vidimo odstotke učencev, ki so se strinjali ali zelo strinjali s po-
sameznimi trditvami, ki kažejo na percepcijo učencev o njihovi evropski iden-
24 titeti. Slednje vidimo za vsak posamezni izobraževalni sistem, izračunano pa
je tudi evropsko povprečje (kar pomeni povprečje evropskih držav, vključenih
v Evropski regionalni modul ICCS 2016). Pa si poglejmo najprej zelo izstopajo-
če rezultate (tiste, ki so v tabeli označeni kot »več kot 10 % nad oziroma pod
evropskim ICCS 2016-povprečjem). Pri tem izstopajo tri trditve. Manj učencev
iz Latvije, kakor je to značilno za evropsko ICCS 2016 povprečje, čuti, da so del
Evrope. Učenci iz Slovenije so pri tej postavki okoli evropskega povprečja ICCS
2016, kar pomeni, da ne izstopajo v nobeno smer – približno enak delež na-
ših učencev, kakor je to izračunano za evropsko povprečje ICCS 2016, se stri-
nja ali zelo strinja s trditvijo, da se počuti del Evrope. Druga trditev, ki ima tako
izstopajoča povprečja (več kot 10 % nad/pod evropskim ICCS 2016-povpreč-
jem), je, da se učenci počutijo najprej državljani Evrope, šele nato kot državlja-
ni sveta. Tukaj tako izstopajo učenci iz Hrvaške in Latvije. V prvem primeru več
kot 10 % nad evropskim ICCS 2016-povprečjem učencev iz Hrvaške čuti, da so
najprej državljani Evrope, šele nato državljani sveta. V primeru Latvije pa je rav-
no obratno, in sicer več kot 10 % pod evropskim ICCS 2016-povprečjem učen-
cev čuti, da so najprej državljani Evrope, nato državljani sveta. Naši učenci so
pri tej postavki statistično značilno nad evropskim ICCS 2016-povprečjem, kar
10 B. Losito et al., Young People‘s Perceptions of Europe in a Time of Change: IEA International Civic and
Citizenship Education Study 2016 European Report (Amsterdam: IEA, 2018), 8. Je pa potrebno pouda-
riti, da gre za anketiranje starejše populacije (kakor je vključena v raziskavo ICCS), in sicer so anke-
tiranci stari 15 let ali več; prav tako, da Norveška v anketi Eurobarometra ni sodelovala. Tudi to, da
namen tega ni primerjanje med tema dvema raziskavama (Eurobarometer in ICCS), temveč le oris
konteksta.
11 Special Eurobarometer 461 (Bruselj: DG COMM, 2017), 65.
12 Slednji sta bili sicer za države članice EU neobvezni.
kako mladi vidijo evropo – zaznave osmošolcev o evropi in evropski uniji
