Page 48 - Klemenčič, Eva, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Državljanska vzgoja v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 13
P. 48
Tabela 3.1: Pristopi poučevanja državljanske vzgoje v Sloveniji
(mnenja ravnateljev)
Odstotek SE
Kot poseben predmet jo poučujejo učitelji predmetov, povezanih z 79,23 4,28
državljansko vzgojo in izobraževanjem.
Poučujejo jo učitelji predmetov, ki so povezani s humanističnimi in 88,34 3,12
družboslovnimi vedami (kot so zgodovina, geografija, domovinska in
državljanska kultura ter etika itn.). 53,12 4,76
Vključena je v vse šolske predmete. 3,82 1,85
Je obšolska dejavnost. 59,96 4,82
Velja za rezultat učenčeve celotne šolske izkušnje.
Vir: Baza ICCS 2016.
Kakor vidimo iz rezultatov, ki so prikazani v zgornji tabeli, je pristop pou
čevanja državljanske vzgoje in izobraževanja na šoli, za katero so odgovarjali
48 ravnatelji, v Sloveniji najpogosteje povezan s posebnimi predmeti,1 več kot po
lovica ravnateljev pa tudi meni, da je državljanska vzgoja in izobraževanje re
zultat učenčeve celostne šolske dejavnosti (skoraj 60 %) in da gre za področje,
ki je vključeno v vse šolske predmete (približno 53 %). Nekaj ravnateljev je tudi
poročalo, da gre pri teh vsebinah tudi za obšolsko dejavnost.
Iz mednarodnega poročila (Schulz et al., 2018: 31) in baze je razvidno, da
v večini sodelujočih izobraževalnih sistemih državljanske vsebine poučujejo
učitelji humanističnih in družboslovnih predmetov. Poleg Slovenije je še nekaj
izobraževalnih sistemov, kjer je področje državljanske vzgoje zajeto v samo
stojen predmet. Še več sodelujočih sistemov pa ima te vsebine integrirane v
različne (ali vse) šolske predmete. Seveda obstaja tudi kombinacija teh pristo
pov, kakor je tudi v primeru Slovenije. Iz tabele tudi razberemo, da je v več kot
polovici sodelujočih izobraževalnih sistemov vsebinsko področje državljanske
vzgoje mogoče razumeti tudi kot celostno šolsko izkušnjo.
Ravnatelje smo vprašali, če ima na njihovi šoli kateri od učiteljev poseb
ne zadolžitve glede tega področja. Kot vidimo iz tabele 3.2, na večini šol po
samezni učitelji glede državljanske vzgoje in izobraževanja v Sloveniji nima
jo posebnih zadolžitev ali pa to področje »koordinirajo« vodje aktivov učiteljev
družboslovno-humanističnih predmetov.
Slika 3.1 pa se nanaša na informacije, zbrane prav tako iz nacionalnega kon
tekstualnega vprašalnika, in sicer je mogoče razbrati, ali kurikuli za ciljno skupi
no (učencev) ICCS 2016 specificirajo posebej izbrane učne cilje na področju dr
žavljanske vzgoje in izobraževanja. Pri tem je potrebno opozoriti, da v Sloveniji
nimamo v mislih le obveznega predmeta Domovinska in državljanska vzgo
1 Za Slovenijo ta ugotovitev ni presenetljiva, kajti prav v 8. (sicer tudi v 7.) razredu imamo samostojni,
obvezni predmet s podobnim imenom, in sicer Domovinska in državljanska kultura in etika.
državljanska vzgoja v sloveniji
(mnenja ravnateljev)
Odstotek SE
Kot poseben predmet jo poučujejo učitelji predmetov, povezanih z 79,23 4,28
državljansko vzgojo in izobraževanjem.
Poučujejo jo učitelji predmetov, ki so povezani s humanističnimi in 88,34 3,12
družboslovnimi vedami (kot so zgodovina, geografija, domovinska in
državljanska kultura ter etika itn.). 53,12 4,76
Vključena je v vse šolske predmete. 3,82 1,85
Je obšolska dejavnost. 59,96 4,82
Velja za rezultat učenčeve celotne šolske izkušnje.
Vir: Baza ICCS 2016.
Kakor vidimo iz rezultatov, ki so prikazani v zgornji tabeli, je pristop pou
čevanja državljanske vzgoje in izobraževanja na šoli, za katero so odgovarjali
48 ravnatelji, v Sloveniji najpogosteje povezan s posebnimi predmeti,1 več kot po
lovica ravnateljev pa tudi meni, da je državljanska vzgoja in izobraževanje re
zultat učenčeve celostne šolske dejavnosti (skoraj 60 %) in da gre za področje,
ki je vključeno v vse šolske predmete (približno 53 %). Nekaj ravnateljev je tudi
poročalo, da gre pri teh vsebinah tudi za obšolsko dejavnost.
Iz mednarodnega poročila (Schulz et al., 2018: 31) in baze je razvidno, da
v večini sodelujočih izobraževalnih sistemih državljanske vsebine poučujejo
učitelji humanističnih in družboslovnih predmetov. Poleg Slovenije je še nekaj
izobraževalnih sistemov, kjer je področje državljanske vzgoje zajeto v samo
stojen predmet. Še več sodelujočih sistemov pa ima te vsebine integrirane v
različne (ali vse) šolske predmete. Seveda obstaja tudi kombinacija teh pristo
pov, kakor je tudi v primeru Slovenije. Iz tabele tudi razberemo, da je v več kot
polovici sodelujočih izobraževalnih sistemov vsebinsko področje državljanske
vzgoje mogoče razumeti tudi kot celostno šolsko izkušnjo.
Ravnatelje smo vprašali, če ima na njihovi šoli kateri od učiteljev poseb
ne zadolžitve glede tega področja. Kot vidimo iz tabele 3.2, na večini šol po
samezni učitelji glede državljanske vzgoje in izobraževanja v Sloveniji nima
jo posebnih zadolžitev ali pa to področje »koordinirajo« vodje aktivov učiteljev
družboslovno-humanističnih predmetov.
Slika 3.1 pa se nanaša na informacije, zbrane prav tako iz nacionalnega kon
tekstualnega vprašalnika, in sicer je mogoče razbrati, ali kurikuli za ciljno skupi
no (učencev) ICCS 2016 specificirajo posebej izbrane učne cilje na področju dr
žavljanske vzgoje in izobraževanja. Pri tem je potrebno opozoriti, da v Sloveniji
nimamo v mislih le obveznega predmeta Domovinska in državljanska vzgo
1 Za Slovenijo ta ugotovitev ni presenetljiva, kajti prav v 8. (sicer tudi v 7.) razredu imamo samostojni,
obvezni predmet s podobnim imenom, in sicer Domovinska in državljanska kultura in etika.
državljanska vzgoja v sloveniji
