Page 50 - Klemenčič, Eva, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Državljanska vzgoja v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 13
P. 50
ela 3.2: Zadolžitve učiteljev za področje državljanske vzgoje
in izobraževanja v Sloveniji
Odstotek SE
Vodja aktiva učiteljev družboslovno-humanističnih predmetov
(zgodovina, geografija, domovinska in državljanska kultura ter etika 40,80 4,91
itn.).
Koordinator državljanske vzgoje in izobraževanja. 7,86 2,12
Učitelj, odgovoren za kroskurikularne projekte. 5,15 2,55
46,18 5,06
Posamezni učitelji nimajo posebnih zadolžitev.
Vir: Baza ICCS 2016.
ja in etika, temveč smo iskali tovrstne vsebine in cilje tudi pri različnih drugih
predmetih, strategijah za ciljno skupino učencev. Je pa po drugi strani res, da
te vsebine pokriva že naš obvezni predmet. In kaj sporočajo rezultati? Iz slike
50 3.1 vidimo zelo veliko enotnost med sodelujočimi izobraževalnimi sistemi pri
ciljih državljanske vzgoje in izobraževanja. Še posebej namreč izstopajo cilji, ki
so povezani z razumevanjem osnovnih konceptov (npr. demokracije, pravice,
odgovornosti), saj vidimo, da je to cilj, ki je bil izbran prav v vseh izobraževalnih
sistemih, kjer so odgovarjali na ta del vprašalnika. Drugi najpogosteje izbrani
cilji so bili poznavanje osnovnih državljanskih konceptov (npr. dejstva o poli
tičnih institucijah, procesih), komunikacija na osnovi diskusije in debate, nato
so sledili tudi drugi, kakor npr. razumevanje načela glasovanj in volitev, razu
mevanje ključnih državljanskih vrednot in delovanj (npr. poštenost, odgovor
nost, sodelovanje). Kot vidimo iz slike, so bili tudi drugi ponujeni cilji izbrani
pogosto. »Najmanjkrat« je bil izbran cilj »razvijanje občutka nacionalne identi
tete in pripadnosti«.
V raziskavi ICCS 2016 smo o pomembnosti različnih ciljev državljanske vzgo
je in izobraževanja vprašali tudi ravnatelje in učitelje. Vprašalnika za učitelje in
ravnatelje sta vsebovala seznam ciljev, iz katerega so anketiranci izbrali 3 najpo
membnejše. Izbirali so lahko med: a) spodbujanje znanja o socialnih, političnih
in državnih institucijah; b) spodbujanje spoštovanja in varovanja okolja; c) spod
bujanje kapacitete posameznika, da brani svoja stališča; d) razvijanje veščin in
kompetenc učencev za reševanja konfliktov; e) spodbujanje znanja o državljan
skih pravicah in odgovornostih; f) spodbujanje učencev k participaciji v lokal
ni skupnosti; g) spodbujanje učenčevega kritičnega in samostojnega mišljenja;
h) spodbujanje učencev k participiranju v šolskem življenju; i) podpora razvo
ju učinkovitih strategij za zmanjšanje rasizma in j) priprava učencev na prihod
njo politično participacijo. Vsi cilji, ki so bili v povprečju na mednarodni ravni (s
strani ravnateljev) označeni kot najpomembnejši, sodijo v sklop razvoja držav
državljanska vzgoja v sloveniji
in izobraževanja v Sloveniji
Odstotek SE
Vodja aktiva učiteljev družboslovno-humanističnih predmetov
(zgodovina, geografija, domovinska in državljanska kultura ter etika 40,80 4,91
itn.).
Koordinator državljanske vzgoje in izobraževanja. 7,86 2,12
Učitelj, odgovoren za kroskurikularne projekte. 5,15 2,55
46,18 5,06
Posamezni učitelji nimajo posebnih zadolžitev.
Vir: Baza ICCS 2016.
ja in etika, temveč smo iskali tovrstne vsebine in cilje tudi pri različnih drugih
predmetih, strategijah za ciljno skupino učencev. Je pa po drugi strani res, da
te vsebine pokriva že naš obvezni predmet. In kaj sporočajo rezultati? Iz slike
50 3.1 vidimo zelo veliko enotnost med sodelujočimi izobraževalnimi sistemi pri
ciljih državljanske vzgoje in izobraževanja. Še posebej namreč izstopajo cilji, ki
so povezani z razumevanjem osnovnih konceptov (npr. demokracije, pravice,
odgovornosti), saj vidimo, da je to cilj, ki je bil izbran prav v vseh izobraževalnih
sistemih, kjer so odgovarjali na ta del vprašalnika. Drugi najpogosteje izbrani
cilji so bili poznavanje osnovnih državljanskih konceptov (npr. dejstva o poli
tičnih institucijah, procesih), komunikacija na osnovi diskusije in debate, nato
so sledili tudi drugi, kakor npr. razumevanje načela glasovanj in volitev, razu
mevanje ključnih državljanskih vrednot in delovanj (npr. poštenost, odgovor
nost, sodelovanje). Kot vidimo iz slike, so bili tudi drugi ponujeni cilji izbrani
pogosto. »Najmanjkrat« je bil izbran cilj »razvijanje občutka nacionalne identi
tete in pripadnosti«.
V raziskavi ICCS 2016 smo o pomembnosti različnih ciljev državljanske vzgo
je in izobraževanja vprašali tudi ravnatelje in učitelje. Vprašalnika za učitelje in
ravnatelje sta vsebovala seznam ciljev, iz katerega so anketiranci izbrali 3 najpo
membnejše. Izbirali so lahko med: a) spodbujanje znanja o socialnih, političnih
in državnih institucijah; b) spodbujanje spoštovanja in varovanja okolja; c) spod
bujanje kapacitete posameznika, da brani svoja stališča; d) razvijanje veščin in
kompetenc učencev za reševanja konfliktov; e) spodbujanje znanja o državljan
skih pravicah in odgovornostih; f) spodbujanje učencev k participaciji v lokal
ni skupnosti; g) spodbujanje učenčevega kritičnega in samostojnega mišljenja;
h) spodbujanje učencev k participiranju v šolskem življenju; i) podpora razvo
ju učinkovitih strategij za zmanjšanje rasizma in j) priprava učencev na prihod
njo politično participacijo. Vsi cilji, ki so bili v povprečju na mednarodni ravni (s
strani ravnateljev) označeni kot najpomembnejši, sodijo v sklop razvoja držav
državljanska vzgoja v sloveniji
