Page 43 - Klemenčič, Eva, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Državljanska vzgoja v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 13
P. 43
Imigrantsko ozadje učencev in učenk izračunamo tako, da preverimo, kje
so bili rojeni učenci in oba starša (v kolikor družina ni enostarševska). Zato
učence vprašamo, kje so bili rojeni oni in ponovimo vprašanje za vsakega star
ša ali skrbnika posebej. Analiza teh rezultatov tako prinese podatek o migrant
skem ali nemigrantskem ozadju učencev. Za Slovenijo tako dobimo podatek,
da je učencev z migrantskim ozadjem1 približno 15 %. Kar je tudi nekoliko več
kot leta 2009, ko je bilo učencev z migrantskim ozadjem približno 10 %.
Tabela 2.16: Jezik, ki ga učenci govorijo doma
Odstotek SE 43
Slovenski jezik 93,91 0,68
Italijanski jezik 0,09 0,05
Madžarski jezik 0,20 0,20
Enega od jezikov drugih republik in avtonomnih pokrajin nek
danje države Jugoslavije (hrvaški, srbski, makedonski, albanski 4,86 0,59
in drugi)
Romski jezik 0,08 0,05
Drugo 0,87 0,18
Vir: Baza ICCS 2016.
Iz tabele vidimo, da večina učencev, ki so bili vključeni v raziskavo, doma
govori slovensko, nato sledijo jeziki nekdanjih republik ali avtonomnih pokra
jin Jugoslavije (npr. hrvaščina, srbščina, makedonščina, albanščina itd.). Zelo
malo učencev pa doma govori madžarsko, italijansko, romsko ali katerega od
drugih jezikov.
Tabela 2.17: Izobrazba mame oziroma skrbnice
Odstotek SE
Visokošolska univerzitetna izobrazba (tri do pet let) ali več (npr. 27,49 1,36
doktorat)
Višješolska izobrazba (npr. 2 leti študija po srednji šoli), poklicno 36,92 1,03
izpopolnjevanje po srednji šoli 30,73 1,31
Srednješolska izobrazba 4,37 0,50
Osnovnošolska izobrazba 0,49 0,15
Ni končala osnovne šole
Vir: Baza ICCS 2016.
1 Kar pomeni, da so bili oni in/ali vsaj eden od njihovih staršev oziroma skrbnikov (v kolikor ne gre za
enostarševsko družino) rojeni izven Slovenije.
slovenija v raziskavi iccs (2016)
so bili rojeni učenci in oba starša (v kolikor družina ni enostarševska). Zato
učence vprašamo, kje so bili rojeni oni in ponovimo vprašanje za vsakega star
ša ali skrbnika posebej. Analiza teh rezultatov tako prinese podatek o migrant
skem ali nemigrantskem ozadju učencev. Za Slovenijo tako dobimo podatek,
da je učencev z migrantskim ozadjem1 približno 15 %. Kar je tudi nekoliko več
kot leta 2009, ko je bilo učencev z migrantskim ozadjem približno 10 %.
Tabela 2.16: Jezik, ki ga učenci govorijo doma
Odstotek SE 43
Slovenski jezik 93,91 0,68
Italijanski jezik 0,09 0,05
Madžarski jezik 0,20 0,20
Enega od jezikov drugih republik in avtonomnih pokrajin nek
danje države Jugoslavije (hrvaški, srbski, makedonski, albanski 4,86 0,59
in drugi)
Romski jezik 0,08 0,05
Drugo 0,87 0,18
Vir: Baza ICCS 2016.
Iz tabele vidimo, da večina učencev, ki so bili vključeni v raziskavo, doma
govori slovensko, nato sledijo jeziki nekdanjih republik ali avtonomnih pokra
jin Jugoslavije (npr. hrvaščina, srbščina, makedonščina, albanščina itd.). Zelo
malo učencev pa doma govori madžarsko, italijansko, romsko ali katerega od
drugih jezikov.
Tabela 2.17: Izobrazba mame oziroma skrbnice
Odstotek SE
Visokošolska univerzitetna izobrazba (tri do pet let) ali več (npr. 27,49 1,36
doktorat)
Višješolska izobrazba (npr. 2 leti študija po srednji šoli), poklicno 36,92 1,03
izpopolnjevanje po srednji šoli 30,73 1,31
Srednješolska izobrazba 4,37 0,50
Osnovnošolska izobrazba 0,49 0,15
Ni končala osnovne šole
Vir: Baza ICCS 2016.
1 Kar pomeni, da so bili oni in/ali vsaj eden od njihovih staršev oziroma skrbnikov (v kolikor ne gre za
enostarševsko družino) rojeni izven Slovenije.
slovenija v raziskavi iccs (2016)
