Page 47 - Klemenčič, Eva, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Državljanska vzgoja v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 13
P. 47
ilji državljanske vzgoje 47
in izobraževanja ter pripravljenost
učiteljev na poučevanje
teh tematik v Sloveniji
Zapisali smo že, da je področje državljanske vzgoje v različnih izobraževal
nih sistemih organizirano različno. Ena ključnih ugotovitev iz ICCS 2009 in
študije Eurydica (tako leta 2005 kakor leta 2017) je bila, da so pristopi k temu,
kako je to področje organizirano, različni (Ainley et al., 2013; Eurydice, 2005 in
2017; Schulz et al., 2010). Gre za naslednje pristope: to področje, se pravi cilji,
vsebine in učni izidi državljanske vzgoje in izobraževanja, ima lahko samo
stojen predmet, lahko je integrirano v različne predmete, lahko pa ga razu
memo kot kros-kurikularno temo (Eurydice, 2017: 12). Raziskovanje pristopa
ICCS 2016 se delno razlikuje od prej omenjenega. V ICCS nas zanima, kdo po
učuje te vsebine. V raziskavi smo identificirali naslednje (je pa res, da so nas
zanimali pristopi glede na ciljni razred, to so bili praviloma učenci 8. razred
ov): državljansko vzgojo kot samostojni predmet poučujejo učitelji pred
metov, ki se nanašajo na to področje (tj. državljansko vzgojo); poučujejo jo
učitelji predmetov, ki se navezujejo na humanistiko, družboslovje (npr. zgo
dovina, geografija, pravo, ekonomija); je integrirana v vse predmete, ki se na
šoli poučujejo; je izvenšolska oziroma obšolska aktivnost; to področje je ra
zumeti kot rezultat celovite šolske izkušnje. Pri čemer je potrebno opozoriti,
da gre morebiti, vsaj delno, za subjektivno oceno. To oceno smo namreč da
li nacionalni koordinacijski centri ICCS 2016 (v primeru Eurydicovega poroči
la nacionalni centri Eurydice) na podlagi analize zakonodaje in drugih pred
pisov. Seveda je določena mera subjektivnosti prisotna tudi zaradi kulturno
različnega razumevanja, npr. kaj je izvenšolska oziroma obšolska dejavnost
in v kakšni povezavi je s predpisanim šolskim delom. Pa si najprej poglejmo
mnenja ravnateljev v Sloveniji.
in izobraževanja ter pripravljenost
učiteljev na poučevanje
teh tematik v Sloveniji
Zapisali smo že, da je področje državljanske vzgoje v različnih izobraževal
nih sistemih organizirano različno. Ena ključnih ugotovitev iz ICCS 2009 in
študije Eurydica (tako leta 2005 kakor leta 2017) je bila, da so pristopi k temu,
kako je to področje organizirano, različni (Ainley et al., 2013; Eurydice, 2005 in
2017; Schulz et al., 2010). Gre za naslednje pristope: to področje, se pravi cilji,
vsebine in učni izidi državljanske vzgoje in izobraževanja, ima lahko samo
stojen predmet, lahko je integrirano v različne predmete, lahko pa ga razu
memo kot kros-kurikularno temo (Eurydice, 2017: 12). Raziskovanje pristopa
ICCS 2016 se delno razlikuje od prej omenjenega. V ICCS nas zanima, kdo po
učuje te vsebine. V raziskavi smo identificirali naslednje (je pa res, da so nas
zanimali pristopi glede na ciljni razred, to so bili praviloma učenci 8. razred
ov): državljansko vzgojo kot samostojni predmet poučujejo učitelji pred
metov, ki se nanašajo na to področje (tj. državljansko vzgojo); poučujejo jo
učitelji predmetov, ki se navezujejo na humanistiko, družboslovje (npr. zgo
dovina, geografija, pravo, ekonomija); je integrirana v vse predmete, ki se na
šoli poučujejo; je izvenšolska oziroma obšolska aktivnost; to področje je ra
zumeti kot rezultat celovite šolske izkušnje. Pri čemer je potrebno opozoriti,
da gre morebiti, vsaj delno, za subjektivno oceno. To oceno smo namreč da
li nacionalni koordinacijski centri ICCS 2016 (v primeru Eurydicovega poroči
la nacionalni centri Eurydice) na podlagi analize zakonodaje in drugih pred
pisov. Seveda je določena mera subjektivnosti prisotna tudi zaradi kulturno
različnega razumevanja, npr. kaj je izvenšolska oziroma obšolska dejavnost
in v kakšni povezavi je s predpisanim šolskim delom. Pa si najprej poglejmo
mnenja ravnateljev v Sloveniji.
