Page 42 - Klemenčič, Eva, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Državljanska vzgoja v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 13
P. 42
Velika večina učencev (približno 88 %) je na vprašanje, kateri opis jih naj
bolje opredeli, izbrala odgovor »Slovenec«. Približno 3,7 % se je opredelilo za
Bošnjake, 2,6 % za Srbe, 1,6 % za Hrvate, okrog 1 % za Albance, nato sledijo
opredelitve za Rome, Italijane in Madžare. Približno 2,6 % pa med podanimi
postavkami ni našlo svoje opredelitve.
V spodnjih tabelah predstavljamo posamezne rezultate, ki bodisi tvorijo
t. i. socialno ekonomski satus (SES), in tiste, za katere že iz prejšnjih raziskav
vemo, da so pomembno povezani z (kognitivnimi in nekognitivnimi) dosežki
učencev in oblikujejo pomembno sliko o družinskem ozadju učencev.
Tabela 2.14: Izobrazbene aspiracije učencev
Odstotek SE
Visokošolski univerzitetni študij (tri- do petletni) ali več (npr. 34,73 1,20
doktorat)
42 Poklicno izpopolnjevanje ali študij na višji strokovni šoli (dve ali 43,98 0,90
največ tri leta)
Srednja šola 20,94 0,90
Osnovna šola ali manj 0,35 0,13
Vir: Baza podatkov ICCS 2016.
Tabela 2.15: Imigrantsko ozadje učencev
V Sloveniji Ti Mati ali Oče ali SE
V kaki dru (%) SE skrbnica SE skrbnik 1,17
gi republi 96,08 1,05
ki bivše države (%) (%) 0,35
Jugoslavije 2,67 0,42 81,45 1,04 79,82
Drugo
1,26 0,36 15,37 0,96 16,71
0,21 3,18 0,33 3,46
Vir: Baza ICCS 2016.
Iz odgovorov na vprašanje, katera je najvišja stopnja izobraževanja, za ka
tero učenci pričakujejo, da jo bodo dosegli (tabela 2.14), vidimo, da izjemno
malo otrok meni, da bodo končali le osnovno šolo ali pa še te ne, da bodo kon
čali le srednjo šolo, meni nekaj več kot 20 % naših učencev. Največ učencev
meni, da bodo končali poklicno izpopolnjevanje ali študij na višji strokovni šo
li, bodisi visokošolski univerzitetni študij ali več.
državljanska vzgoja v sloveniji
bolje opredeli, izbrala odgovor »Slovenec«. Približno 3,7 % se je opredelilo za
Bošnjake, 2,6 % za Srbe, 1,6 % za Hrvate, okrog 1 % za Albance, nato sledijo
opredelitve za Rome, Italijane in Madžare. Približno 2,6 % pa med podanimi
postavkami ni našlo svoje opredelitve.
V spodnjih tabelah predstavljamo posamezne rezultate, ki bodisi tvorijo
t. i. socialno ekonomski satus (SES), in tiste, za katere že iz prejšnjih raziskav
vemo, da so pomembno povezani z (kognitivnimi in nekognitivnimi) dosežki
učencev in oblikujejo pomembno sliko o družinskem ozadju učencev.
Tabela 2.14: Izobrazbene aspiracije učencev
Odstotek SE
Visokošolski univerzitetni študij (tri- do petletni) ali več (npr. 34,73 1,20
doktorat)
42 Poklicno izpopolnjevanje ali študij na višji strokovni šoli (dve ali 43,98 0,90
največ tri leta)
Srednja šola 20,94 0,90
Osnovna šola ali manj 0,35 0,13
Vir: Baza podatkov ICCS 2016.
Tabela 2.15: Imigrantsko ozadje učencev
V Sloveniji Ti Mati ali Oče ali SE
V kaki dru (%) SE skrbnica SE skrbnik 1,17
gi republi 96,08 1,05
ki bivše države (%) (%) 0,35
Jugoslavije 2,67 0,42 81,45 1,04 79,82
Drugo
1,26 0,36 15,37 0,96 16,71
0,21 3,18 0,33 3,46
Vir: Baza ICCS 2016.
Iz odgovorov na vprašanje, katera je najvišja stopnja izobraževanja, za ka
tero učenci pričakujejo, da jo bodo dosegli (tabela 2.14), vidimo, da izjemno
malo otrok meni, da bodo končali le osnovno šolo ali pa še te ne, da bodo kon
čali le srednjo šolo, meni nekaj več kot 20 % naših učencev. Največ učencev
meni, da bodo končali poklicno izpopolnjevanje ali študij na višji strokovni šo
li, bodisi visokošolski univerzitetni študij ali več.
državljanska vzgoja v sloveniji
