Page 32 - Klemenčič, Eva, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Državljanska vzgoja v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 13
P. 32
v času izvedbe ne sme biti pod 13,5 let).44 Populacija za reševanje vprašalnikov
za učitelje je bila definirana na način, da se vključi 15 naključno vzorčenih uči
teljev (ne glede na to, katere predmete poučujejo),45 ki poučujejo učence cilj
nih razredov od začetka šolskega leta, v katerem se je testiralo. Del vprašalnika
za učitelje rešujejo vsi učitelji ciljnih razredov, drugi del vprašalnika je medna
rodna opcija, rešujejo ga le učitelji, ki poučujejo predmete, ki jih štejemo kot
področja državljanske vzgoje in izobraževanja. V primeru Slovenije so bili to
učitelji predmetov domovinska in državljanska kultura in etika, zgodovina, slo
venščina in geografija.
Pomembna karakteristika zagotavljanja kakovosti in primerljivosti so tudi
zahteve glede realizacije vzorcev. V ICCS je ta zahteva postavljena na 85 % re
alizacije.46 Stopnja udeležbe šol in učencev v izbranem razredu, da vzorec še
predstavlja populacijo, ne sme biti pod to mejo, sicer podatki za izbrano popu
lacijo in izobraževalni sistem niso reprezentativni in ne mednarodno primer
ljivi. Pri vzorcu učiteljev je podobna zahteva, a potrebno je še eno opozorilo:
gre za vzorca, ki sta obravnavana neodvisno, kar je posebej pomembno pri se
kundarnih analizah in interpretacijah podatkov.47 V Sloveniji smo dosegli vse
32 vzorčne standarde, zato so naši podatki primerljivi med posameznimi cikli, pa
tudi mednarodno.
Sodelujoči izobraževalni sistemi v ICCS 2016
Ker v raziskavi sodelujejo različni izobraževalni sistemi, so mogoče tudi pri
merjave med temi sistemi, ne le raziskovanje merjenih postavk in kognitivne
ga znanja znotraj ene države oziroma enega izobraževalnega sistema. Potreb
no pa je opozoriti, da nismo vzorčili tako, da bi bilo mogoče raziskovati razlike
med regijami – v primeru Slovenije. Temu sta botrovala predvsem dva razloga:
v neki drugi raziskavi, tj. Mednarodni raziskavi računalniške in informacijske pi
smenosti (IEA ICILS 2013), praviloma nismo ugotovili razlik med regijami (vsaj
med večino regij ne), drug razlog pa je bil finančne narave. Še eno pomembno
značilnost te raziskave (in tudi nekaj drugih) je potrebno izpostaviti. Kontinu
irano sodelovanje države oziroma izobraževalnega sistema v raziskavi pome
ni tudi to, da na ta način dobimo ne le primerjave med sodelujočimi sistemi in
raziskovanje razlik, ki so povezane s karakteristikami učencev, kontekstov šole
in skupnosti, nacionalnih kontekstov itd., temveč kontinuirano vključevanje v
44 Če je povprečna starost učencev v razredu manj kot 13,5 let, so ciljna populacija postali učenci 9.
razreda.
45 Na šolah, kjer je takih učiteljev do 20, so v testiranje zajeti vsi učitelji.
46 Oziroma skupna otežena stopnja sodelovanja ne sme biti pod 75 %.
47 Več o pomenu sekundarnih analiz iz mednarodnih primerjalnih raziskav je dostopno v članku, ki
govori o potrebni pazljivosti pri interpretaciji kakovosti šolskih sistemov na podlagi lestvic dosež
kov – E. Klemenčič in P. V. Mirazchiyski, »League tables in educational evidence-based policy-ma
king: can we stop the horse race, please?,« Comparative Education 54, št. 3 (2018): 309–324.
državljanska vzgoja v sloveniji
za učitelje je bila definirana na način, da se vključi 15 naključno vzorčenih uči
teljev (ne glede na to, katere predmete poučujejo),45 ki poučujejo učence cilj
nih razredov od začetka šolskega leta, v katerem se je testiralo. Del vprašalnika
za učitelje rešujejo vsi učitelji ciljnih razredov, drugi del vprašalnika je medna
rodna opcija, rešujejo ga le učitelji, ki poučujejo predmete, ki jih štejemo kot
področja državljanske vzgoje in izobraževanja. V primeru Slovenije so bili to
učitelji predmetov domovinska in državljanska kultura in etika, zgodovina, slo
venščina in geografija.
Pomembna karakteristika zagotavljanja kakovosti in primerljivosti so tudi
zahteve glede realizacije vzorcev. V ICCS je ta zahteva postavljena na 85 % re
alizacije.46 Stopnja udeležbe šol in učencev v izbranem razredu, da vzorec še
predstavlja populacijo, ne sme biti pod to mejo, sicer podatki za izbrano popu
lacijo in izobraževalni sistem niso reprezentativni in ne mednarodno primer
ljivi. Pri vzorcu učiteljev je podobna zahteva, a potrebno je še eno opozorilo:
gre za vzorca, ki sta obravnavana neodvisno, kar je posebej pomembno pri se
kundarnih analizah in interpretacijah podatkov.47 V Sloveniji smo dosegli vse
32 vzorčne standarde, zato so naši podatki primerljivi med posameznimi cikli, pa
tudi mednarodno.
Sodelujoči izobraževalni sistemi v ICCS 2016
Ker v raziskavi sodelujejo različni izobraževalni sistemi, so mogoče tudi pri
merjave med temi sistemi, ne le raziskovanje merjenih postavk in kognitivne
ga znanja znotraj ene države oziroma enega izobraževalnega sistema. Potreb
no pa je opozoriti, da nismo vzorčili tako, da bi bilo mogoče raziskovati razlike
med regijami – v primeru Slovenije. Temu sta botrovala predvsem dva razloga:
v neki drugi raziskavi, tj. Mednarodni raziskavi računalniške in informacijske pi
smenosti (IEA ICILS 2013), praviloma nismo ugotovili razlik med regijami (vsaj
med večino regij ne), drug razlog pa je bil finančne narave. Še eno pomembno
značilnost te raziskave (in tudi nekaj drugih) je potrebno izpostaviti. Kontinu
irano sodelovanje države oziroma izobraževalnega sistema v raziskavi pome
ni tudi to, da na ta način dobimo ne le primerjave med sodelujočimi sistemi in
raziskovanje razlik, ki so povezane s karakteristikami učencev, kontekstov šole
in skupnosti, nacionalnih kontekstov itd., temveč kontinuirano vključevanje v
44 Če je povprečna starost učencev v razredu manj kot 13,5 let, so ciljna populacija postali učenci 9.
razreda.
45 Na šolah, kjer je takih učiteljev do 20, so v testiranje zajeti vsi učitelji.
46 Oziroma skupna otežena stopnja sodelovanja ne sme biti pod 75 %.
47 Več o pomenu sekundarnih analiz iz mednarodnih primerjalnih raziskav je dostopno v članku, ki
govori o potrebni pazljivosti pri interpretaciji kakovosti šolskih sistemov na podlagi lestvic dosež
kov – E. Klemenčič in P. V. Mirazchiyski, »League tables in educational evidence-based policy-ma
king: can we stop the horse race, please?,« Comparative Education 54, št. 3 (2018): 309–324.
državljanska vzgoja v sloveniji
