Page 104 - Klemenčič, Eva, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Državljanska vzgoja v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 13
P. 104
ela 7.3: Razprave o političnih in družbenih vprašanjih med rednim po-
ukom (mnenja učencev)
Nikoli Redko Včasih Pogosto
Učitelji spodbujajo učence, da 8,69 (0,72) 21,89 (0,87) 40,62 (1,01) 28,80 (1,08)
oblikujejo svoja stališča.
Učitelji spodbujajo učence, naj 3,72 (0,42) 11,12 (0,71) 27,19 (0,96) 57,97 (1,39)
izražajo svoja mnenja.
Učenci med poukom pred 26,94 (1,26) 42,37 (1,07) 23,95 (1,06) 6,74 (0,54)
lagajo razpravo o tekočem
političnem dogajanju.
Učenci med poukom izraža 6,46 (0,55) 21,21 (0,90) 38,89 (1,07) 33,45 (1,33)
jo svoja mnenja, čeprav se ta
razlikujejo od mnenj večine
drugih učencev.
Učitelji spodbujajo učence,
da razpravljajo o vprašanjih,
o katerih imajo ljudje različna 11,08 (0,63) 26,70 (0,97) 38,94 (1,00) 23,28 (1,08)
104 mnenja.
Učitelji predstavijo več po 8,08 (0,60) 22,37 (0,83) 38,78 (1,00) 30,76 (1,09)
gledov na problem, ko ga ra
zlagajo v razredu.
Vir: Baza ICCS 2016. Opomba: standardne napake so navedene
v oklepajih.
Iz slike 7.2 je razvidno, da se je percepcija učencev o razmerju učitelj – uče
nec med cikloma 2009 in 2016 na mednarodni ravni spremenila8 – v letu 2016
je mednarodno povprečje glede omenjene percepcije statistično značilno viš
je, kakor je bilo leta 2009. Tudi v Sloveniji se je ta percepcija izboljšala. Vendar
je na drugi strani res, da smo, mednarodno gledano, v letu 2016 pod mednaro
dnim povprečjem sodelujočih izobraževalnih sistemov glede percepcije uče
nec – učitelj, kakor ga zaznavajo učenci.
Mednarodno poročilo (Schulz et al., 2018: 153–155) izpostavlja, da je bi
la identificirana signifikantna povezanost med percepcijo učencev glede raz
merja učenec – učitelj in spolom, pričakovano doseženo izobrazbo (za učen
ce, ki pričakujejo, da bodo dosegli univerzitetno izobrazbo, proti tistim, ki ne
pričakujejo, da bodo to stopnjo dosegli), pa tudi državljansko vednostjo (velja
za učence, ki so na zahtevnostni ravni B ali višje). Če pri omenjenih povezavah
pogledamo le podatke za Slovenijo, lahko izpostavimo naslednje. Statistično
značilnost najdemo pri percepciji učenec – učitelj in spolu (v prid učenkam),
8 Seveda pri tem upoštevamo le izobraževalne sisteme, ki so sodelovali v obeh zajemih podatkov –
kakor pri vseh drugih rezultatih trendov.
državljanska vzgoja v sloveniji
ukom (mnenja učencev)
Nikoli Redko Včasih Pogosto
Učitelji spodbujajo učence, da 8,69 (0,72) 21,89 (0,87) 40,62 (1,01) 28,80 (1,08)
oblikujejo svoja stališča.
Učitelji spodbujajo učence, naj 3,72 (0,42) 11,12 (0,71) 27,19 (0,96) 57,97 (1,39)
izražajo svoja mnenja.
Učenci med poukom pred 26,94 (1,26) 42,37 (1,07) 23,95 (1,06) 6,74 (0,54)
lagajo razpravo o tekočem
političnem dogajanju.
Učenci med poukom izraža 6,46 (0,55) 21,21 (0,90) 38,89 (1,07) 33,45 (1,33)
jo svoja mnenja, čeprav se ta
razlikujejo od mnenj večine
drugih učencev.
Učitelji spodbujajo učence,
da razpravljajo o vprašanjih,
o katerih imajo ljudje različna 11,08 (0,63) 26,70 (0,97) 38,94 (1,00) 23,28 (1,08)
104 mnenja.
Učitelji predstavijo več po 8,08 (0,60) 22,37 (0,83) 38,78 (1,00) 30,76 (1,09)
gledov na problem, ko ga ra
zlagajo v razredu.
Vir: Baza ICCS 2016. Opomba: standardne napake so navedene
v oklepajih.
Iz slike 7.2 je razvidno, da se je percepcija učencev o razmerju učitelj – uče
nec med cikloma 2009 in 2016 na mednarodni ravni spremenila8 – v letu 2016
je mednarodno povprečje glede omenjene percepcije statistično značilno viš
je, kakor je bilo leta 2009. Tudi v Sloveniji se je ta percepcija izboljšala. Vendar
je na drugi strani res, da smo, mednarodno gledano, v letu 2016 pod mednaro
dnim povprečjem sodelujočih izobraževalnih sistemov glede percepcije uče
nec – učitelj, kakor ga zaznavajo učenci.
Mednarodno poročilo (Schulz et al., 2018: 153–155) izpostavlja, da je bi
la identificirana signifikantna povezanost med percepcijo učencev glede raz
merja učenec – učitelj in spolom, pričakovano doseženo izobrazbo (za učen
ce, ki pričakujejo, da bodo dosegli univerzitetno izobrazbo, proti tistim, ki ne
pričakujejo, da bodo to stopnjo dosegli), pa tudi državljansko vednostjo (velja
za učence, ki so na zahtevnostni ravni B ali višje). Če pri omenjenih povezavah
pogledamo le podatke za Slovenijo, lahko izpostavimo naslednje. Statistično
značilnost najdemo pri percepciji učenec – učitelj in spolu (v prid učenkam),
8 Seveda pri tem upoštevamo le izobraževalne sisteme, ki so sodelovali v obeh zajemih podatkov –
kakor pri vseh drugih rezultatih trendov.
državljanska vzgoja v sloveniji
