Page 100 - Klemenčič, Eva, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Državljanska vzgoja v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 13
P. 100
to je participacija učencev v razredu in šoli pomembne pogoj za participacijo
v širši skupnosti (Gril in Klemenčič, 2009: 57).
Sodelovanja učencev, učiteljev in staršev v procesih odločanja v šoli ni
mogoče obravnavati le kot del procesov demokratičnega upravljanja v šoli,
ampak tudi kot dejavnik, značilen za šole, ki imajo demokratično učno okolje
(Torrance, 2013). Različne strategije in procedure, ki jih sprejmejo ravnatelji,
imajo lahko vpliv tudi na šolsko klimo in kulturo (Edmonds, 1979; Eurydice, 2013;
Ishimaru, 2013; Marzano, 2003; Sammons et al., 2011; Scheerens et al., 2003). Uči
telji, ki sodelujejo pri upravljanju šole, lahko prispevajo k boljšemu razumeva
nju različnih učnih potreb učencev in izboljšajo svojo predanost podpori šol
skih izobraževalnih dejavnosti (Ranson et al., 2005).4
Westhorp (1987) opisuje kontinuum participacije: 1 – priložnostna, 2 –
strukturirano svetovanje, 3 – vplivanje, 4 – pooblastitev, 5 – pogajanje in 6 –
nadzor. Hartova lestvica participacije (1992) razlikuje med petimi stopnjami
participacije in tremi stopnjami udeležbe mladih v projektih, ki niso partici
pacija. Shier (2001) pa je razvil poti participacije kot alternativo Hartovi lestvi
ci. Slednja vključuje pet ravni participacije: 1 – otroci so sliš÷÷÷÷÷÷÷÷÷ani, 2 –
100 otroci so podprti in izražajo svoje poglede, 3 – otrokove poglede se upošteva, 4
– otroci so vključeni v procese odločanja, 5 – otroci delijo moč in odgovornost
za odločitve. Kot je vidno, so kontinuumi oziroma stopnje participacije na nek
način hierarhično zasnovani.5 Pri raziskavi ICCS sicer ne merimo stopnje parti
cipacije glede na kak poseben model, pa vendarle imanentno vključujemo tr
ditve, ki izražajo različne stopnje participacije.
Tabela 7.1: Delež osmošolcev, ki je na šoli glasoval za predstavnika razre-
da, na volitvah za šolski parlament (mnenje ravnateljev)
Vsi ali Večina Nekateri Nihče ali Ni
skoraj vsi skoraj uporabno
nihče
Izbira predstavnika razreda. 92,26 (2,90) 6,60 (2,67) 1,14 (1,14) 0
0
Glasuje na volitvah v šolski 62,58 (4,95) 18,63 (4,04) 16,95 (3,38) 1,84 (1,20)
parlament. 0
Vir: Baza ICCS 2016. Opomba: standardne napake so navedene
v oklepajih.
Iz prikaza mnenj ravnateljev o tem, kako pogosto so na njihovi šoli učenci
glasovali (za predstavnika razreda, na volitvah za šolski parlament), vidimo, da
v Sloveniji pretežni delež učencev glasuje za ti dve funkciji.
4 W. Schulz et al., Becoming Citizens in a Changing World : IEA International Civic and Citizenship Educa-
tion Study 2016 International Report (Springer Open, 2018), 146.
5 A. Gril, E. Klemenčič in S. Autor, Udejstvovanje mladih v družbi (Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2009),
8–9.
državljanska vzgoja v sloveniji
v širši skupnosti (Gril in Klemenčič, 2009: 57).
Sodelovanja učencev, učiteljev in staršev v procesih odločanja v šoli ni
mogoče obravnavati le kot del procesov demokratičnega upravljanja v šoli,
ampak tudi kot dejavnik, značilen za šole, ki imajo demokratično učno okolje
(Torrance, 2013). Različne strategije in procedure, ki jih sprejmejo ravnatelji,
imajo lahko vpliv tudi na šolsko klimo in kulturo (Edmonds, 1979; Eurydice, 2013;
Ishimaru, 2013; Marzano, 2003; Sammons et al., 2011; Scheerens et al., 2003). Uči
telji, ki sodelujejo pri upravljanju šole, lahko prispevajo k boljšemu razumeva
nju različnih učnih potreb učencev in izboljšajo svojo predanost podpori šol
skih izobraževalnih dejavnosti (Ranson et al., 2005).4
Westhorp (1987) opisuje kontinuum participacije: 1 – priložnostna, 2 –
strukturirano svetovanje, 3 – vplivanje, 4 – pooblastitev, 5 – pogajanje in 6 –
nadzor. Hartova lestvica participacije (1992) razlikuje med petimi stopnjami
participacije in tremi stopnjami udeležbe mladih v projektih, ki niso partici
pacija. Shier (2001) pa je razvil poti participacije kot alternativo Hartovi lestvi
ci. Slednja vključuje pet ravni participacije: 1 – otroci so sliš÷÷÷÷÷÷÷÷÷ani, 2 –
100 otroci so podprti in izražajo svoje poglede, 3 – otrokove poglede se upošteva, 4
– otroci so vključeni v procese odločanja, 5 – otroci delijo moč in odgovornost
za odločitve. Kot je vidno, so kontinuumi oziroma stopnje participacije na nek
način hierarhično zasnovani.5 Pri raziskavi ICCS sicer ne merimo stopnje parti
cipacije glede na kak poseben model, pa vendarle imanentno vključujemo tr
ditve, ki izražajo različne stopnje participacije.
Tabela 7.1: Delež osmošolcev, ki je na šoli glasoval za predstavnika razre-
da, na volitvah za šolski parlament (mnenje ravnateljev)
Vsi ali Večina Nekateri Nihče ali Ni
skoraj vsi skoraj uporabno
nihče
Izbira predstavnika razreda. 92,26 (2,90) 6,60 (2,67) 1,14 (1,14) 0
0
Glasuje na volitvah v šolski 62,58 (4,95) 18,63 (4,04) 16,95 (3,38) 1,84 (1,20)
parlament. 0
Vir: Baza ICCS 2016. Opomba: standardne napake so navedene
v oklepajih.
Iz prikaza mnenj ravnateljev o tem, kako pogosto so na njihovi šoli učenci
glasovali (za predstavnika razreda, na volitvah za šolski parlament), vidimo, da
v Sloveniji pretežni delež učencev glasuje za ti dve funkciji.
4 W. Schulz et al., Becoming Citizens in a Changing World : IEA International Civic and Citizenship Educa-
tion Study 2016 International Report (Springer Open, 2018), 146.
5 A. Gril, E. Klemenčič in S. Autor, Udejstvovanje mladih v družbi (Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2009),
8–9.
državljanska vzgoja v sloveniji
