Page 99 - Klemenčič, Eva, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Državljanska vzgoja v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 13
P. 99
loga šole in skupnosti 99
pri državljanski vzgoji
in izobraževanju v Sloveniji
Kot so izpostavili avtorji ocenjevalnega okvirja ICCS 2016, veliko število izobra
ževalnih sistemov poudarja neformalne vidike državljanskega učenja, ki se do
gajajo skozi participacijo in delovanje, ali socialno interakcijo v šoli (glej tu
di Ainley et al., 2013; Eurydice, 2005 in 2012; Schulz et al., 2010).1 Raziskave prav
tako poudarjajo pomembnost neformalnega učenja v šoli (Scheerens, 2009).
Participacija učenca na šolski ravni, medosebna klima v šoli ali v razredu ter
kvaliteta odnosov med učenci in učitelji ter med učenci samimi so prav tako
pomembni dejavniki (Backman in Trafford, 2007; Huddleston, 2007; Trafford,
2003).2 V nadaljevanju poglavja jih bomo skušali na kratko povzeti.
Participatorni procesi in socialne interakcije v šoli
Demokracija je zasnovana na konceptu javne participacije državljanov, zato
je skrb mladih za skupnost zaželena dejavnost, ki bo mlade pripravila, da bo
do v prihodnje aktivni državljani. Izkušnje družbenega udejstvovanja (oziroma
participiranja) so zlasti pomembne v obdobju mladostništva, ko si mladi ljudje
oblikujejo svojo identiteto in iščejo ustrezno družbeno vlogo (Conger, 1991).3 V
tem obdobju je zato pomembno pridobivati izkušnje participatornih procesov
tudi v šoli. Participacije se bolj kot iz teorije naučimo s konkretno izkušnjo, za
1 Podobno tudi izpostavi Eurydice (Brussels, 2017; 2018).
2 W. Schulz et al., Becoming Citizens in a Changing World : IEA International Civic and Citizenship Educa-
tion Study 2016 International Report (Springer Open, 2018), 146.
3 A. Gril in E. Klemenčič, »Participacija v šoli,« v Za manj negotovosti : aktivno državljanstvo, zdrav živl-
jenjski slog, varovanje okolja, ur. S. Gaber (Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2009), 47–48.
pri državljanski vzgoji
in izobraževanju v Sloveniji
Kot so izpostavili avtorji ocenjevalnega okvirja ICCS 2016, veliko število izobra
ževalnih sistemov poudarja neformalne vidike državljanskega učenja, ki se do
gajajo skozi participacijo in delovanje, ali socialno interakcijo v šoli (glej tu
di Ainley et al., 2013; Eurydice, 2005 in 2012; Schulz et al., 2010).1 Raziskave prav
tako poudarjajo pomembnost neformalnega učenja v šoli (Scheerens, 2009).
Participacija učenca na šolski ravni, medosebna klima v šoli ali v razredu ter
kvaliteta odnosov med učenci in učitelji ter med učenci samimi so prav tako
pomembni dejavniki (Backman in Trafford, 2007; Huddleston, 2007; Trafford,
2003).2 V nadaljevanju poglavja jih bomo skušali na kratko povzeti.
Participatorni procesi in socialne interakcije v šoli
Demokracija je zasnovana na konceptu javne participacije državljanov, zato
je skrb mladih za skupnost zaželena dejavnost, ki bo mlade pripravila, da bo
do v prihodnje aktivni državljani. Izkušnje družbenega udejstvovanja (oziroma
participiranja) so zlasti pomembne v obdobju mladostništva, ko si mladi ljudje
oblikujejo svojo identiteto in iščejo ustrezno družbeno vlogo (Conger, 1991).3 V
tem obdobju je zato pomembno pridobivati izkušnje participatornih procesov
tudi v šoli. Participacije se bolj kot iz teorije naučimo s konkretno izkušnjo, za
1 Podobno tudi izpostavi Eurydice (Brussels, 2017; 2018).
2 W. Schulz et al., Becoming Citizens in a Changing World : IEA International Civic and Citizenship Educa-
tion Study 2016 International Report (Springer Open, 2018), 146.
3 A. Gril in E. Klemenčič, »Participacija v šoli,« v Za manj negotovosti : aktivno državljanstvo, zdrav živl-
jenjski slog, varovanje okolja, ur. S. Gaber (Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2009), 47–48.
