Page 103 - Klemenčič, Eva, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Državljanska vzgoja v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 13

i) imata potencial, da vplivata na dosežke učencev (Bear et al., 2014), lah­ 103
ko pa tudi izpostavita težave, kot npr. nadlegovanje v šoli (Powell et al., 2015).
Splošneje so nedavne raziskave pokazale povezave med razmerji učenci – uči­
telji in številnimi kazalniki delovanja učencev v šoli (Quin, 2017).6

Nekatere raziskave izpostavljajo, da lahko percepcija učenca o razredni kli­
mi igra pomembno vlogo pri pomoči učencu, da razume prednosti demokra­
tičnih vrednot in dejanj (glej npr. Hooghe in Quintelier, 2013). Raziskava CivEd
je vsebovala šest vprašanj, ki so učence spraševala, kaj menijo o tem, kako od­
prta je razprava med učnimi urami državljanske vzgoje (Torney-Purta et al.,
2001). Izpeljani indeks je bil pozitiven napovednik državljanske vednosti in pri­
čakovanj učencev o glasovanju na volitvah v prihodnosti (Schulz, 2005). Razi­
skava ICCS 2009 je uporabila podoben instrument, rezultati multivariatne ana­
lize pa so potrdili povezanost med tem konstruktom in državljanskimi učnimi
izidi (Schulz et al., 2010). Povezava med šolsko klimo, ki je odprta za razprave,
in med pozitivnimi izidi državljanske vzgoje in izobraževanja, je ena najstabil­
nejših ugotovitev IEA raziskav o državljanstvu. Tudi mnogi raziskovalci, ki so iz­
vajali sekundarne analize s temi podatki, so potrdili povezavo.7

Iz slike 7.1 je mogoče razbrati, da slovenski učenci v raziskavi v povprečju
dojemajo odprto klimo za diskusije podobno v letih 2009 in 2016. Vendar pri­
merjava med vključenimi izobraževalnimi sistemi kaže, da je tega nekoliko
manj, kakor to velja za povprečje vključenih izobraževalnih sistemov. Podrob­
nejšo sliko o tem, kako pogosto se to dogaja v Sloveniji (po posameznih po­
stavkah, ki so tvorile zgornjo vrednost lestvice), predstavljamo v tabeli spodaj.

Iz tabele 7.3 je razvidno, da učenci menijo, da jih učitelji pogosto spodbu­
jajo, naj izražajo svoja mnenja (tako meni približno 58 % naših učencev). Le sla­
bih 6 % učencev je poročalo, da jih učitelji pogosto spodbujajo, naj predlaga­
jo razpravo o tekočem političnem dogajanju. Učenci so prav tako poročali, da
med poukom pogosto izražajo svoja mnenja, čeprav se ta razlikujejo od mnenj
večine drugih učencev (tako je poročalo približno 33 % učencev), da se to do­
gaja včasih, pa je menilo približno 39 % učencev. Da učitelji nikoli ne spodbuja­
jo učence, da razpravljajo o vprašanjih, o katerih imajo ljudje različna mnenja,
je poročalo 11 % učencev, da se to dogaja redko, skoraj 27 %, da se to dogaja
včasih, skoraj 39 %, in da se slednje dogaja pogosto, približno 23 % učencev.
Zanimiva je tudi postavka, ki pravzaprav pomeni identifikacijo in učenje (ob
primerni aktivnosti tudi argumentiranje) večperspektivičnosti. Gre za postav­
ko »Učitelji predstavijo več pogledov na problem, ko ga razlagajo v razredu«. 8
% učencev meni, da se to v njihovem razredu nikoli ne zgodi, nekaj več kot 22
% jih meni, da je to redko, da se to dogaja včasih, meni skoraj 39 % učencev, in
da se dogaja pogosto, skoraj 31 % učencev.

6 W. Schulz et al., Becoming Citizens in a Changing World : IEA International Civic and Citizenship Educa-
tion Study 2016 International Report (Springer Open, 2018), 150.

7 Ibid.

vloga šole in skupnosti pri državljanski vzgoji in izobraževanju v sloveniji