Page 96 - Klemenčič, Eva, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Državljanska vzgoja v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 13
P. 96
Rezultati za Slovenijo kažejo (slika 6.5), da vladi v letu 2016 zaupa manj
učencev, kakor je bilo to značilno za leto 2009 (razlika je statistično značilna),
na drugi strani državnemu zboru približno enako učencev (razlike v odstotkih
namreč niso statistično značilne), podobno se ni spremenilo stališče glede za
upanja sodiščem. Zaupanje vladi in državnem zboru je sicer tudi pod medna
rodnim povprečjem, zaupanje sodiščem pa nad njim.
Iz slike 6.6 razberemo rezultate, da v Sloveniji političnim strankam popol
noma ali zelo zaupa približno enak delež učencev, kakor to velja za mednaro
dno povprečje. Vidimo tudi, da se to zaupanje med letoma 2009 in 2016 stati
stično značilno ni spremenilo. Političnim strankam v letu 2016 popolnoma ali
zelo zaupa približno 44 % (1,4) naših učencev. Medijem in družbenim medijem
pa naši učenci zaupajo bolj oziroma, natančneje, obstaja večji delež učencev,
ki medijem (tradicionalnim in družbenim) popolnoma zaupa ali zelo zaupa, ka
kor to velja za mednarodno povprečje. Zaupanje tradicionalnim medijem se
med letoma 2009 in 2016 statistično značilno ni spremenilo.2 Pri zaupanju lju
dem na splošno (odgovori zaupam popolnoma ali zelo zaupam) so naši učen
ci izrazito nad mednarodnim povprečjem – delež teh učencev je večji kakor to
96 velja za povprečje sodelujočih izobraževalnih sistemov. Vendar se to zaupanje
med letoma 2009 in 2016 statistično značilno ni spremenilo, kar pomeni, da
približno enako zaupajo ljudem na splošno, kakor so zaupali leta 2009.
Stališča učencev o vlogi religije pri vplivu na družbo
Ta del vprašalnika za učence je bil tudi na mednarodni ravni izbirni del. V Slo
veniji so ga učenci reševali prvič.
Iz odgovorov naših učencev, ki jih prikazujemo v tabeli 6.6, lahko razbere
mo, da se približno 46 % učencev zelo strinja s trditvijo, da bi morali vsi ljudje
svobodno živeti v skladu z vero, ki si jo sami izberejo. Velik delež naših učencev
pa se ni strinjal ali se nikakor ni strinjal s trditvijo, da so verni ljudje boljši drža
vljani (40 % in 32 %). Večina se jih je s trditvijo, da bi vera morala vplivati na to,
kako se ljudje obnašajo drug do drugega, strinjalo (približno 39 %). Da bi mo
rali imeti verski voditelji več vpliva v družbi, se ni strinjalo 41 % učencev in se
nikakor ni strinjalo 23 % učencev. Prav tako iz tabele 6.6 vidimo, da učenci pri
tej temi niso imeli tako skrajnih stališč, v smislu, da bi se s posameznimi trditva
mi zelo strinjali ali nikakor ne strinjali – večina odgovorov je bila namreč v ka
tegoriji strinjam se ali ne strinjam se, izstopala je le trditev, da bi morali vsi ljud
je svobodno živeti v skladu z vero, ki si jo sami izberejo (pri tej trditvi je največ
učencev izbralo kategorijo »zelo se strinjam«).
Slovenija je pri teh vprašanjih sodelovala prvič, zato nimamo trendov odzi
vanja na ta stališča. Vendar na sliki 6.7 prikazujemo trende pri drugih izobraže
2 Zaupanje učencem družbenim medijem pa v ciklu 2016 merimo prvič. Zato ni mogoče podati pri
merjalnega podatka za leto 2009.
državljanska vzgoja v sloveniji
učencev, kakor je bilo to značilno za leto 2009 (razlika je statistično značilna),
na drugi strani državnemu zboru približno enako učencev (razlike v odstotkih
namreč niso statistično značilne), podobno se ni spremenilo stališče glede za
upanja sodiščem. Zaupanje vladi in državnem zboru je sicer tudi pod medna
rodnim povprečjem, zaupanje sodiščem pa nad njim.
Iz slike 6.6 razberemo rezultate, da v Sloveniji političnim strankam popol
noma ali zelo zaupa približno enak delež učencev, kakor to velja za mednaro
dno povprečje. Vidimo tudi, da se to zaupanje med letoma 2009 in 2016 stati
stično značilno ni spremenilo. Političnim strankam v letu 2016 popolnoma ali
zelo zaupa približno 44 % (1,4) naših učencev. Medijem in družbenim medijem
pa naši učenci zaupajo bolj oziroma, natančneje, obstaja večji delež učencev,
ki medijem (tradicionalnim in družbenim) popolnoma zaupa ali zelo zaupa, ka
kor to velja za mednarodno povprečje. Zaupanje tradicionalnim medijem se
med letoma 2009 in 2016 statistično značilno ni spremenilo.2 Pri zaupanju lju
dem na splošno (odgovori zaupam popolnoma ali zelo zaupam) so naši učen
ci izrazito nad mednarodnim povprečjem – delež teh učencev je večji kakor to
96 velja za povprečje sodelujočih izobraževalnih sistemov. Vendar se to zaupanje
med letoma 2009 in 2016 statistično značilno ni spremenilo, kar pomeni, da
približno enako zaupajo ljudem na splošno, kakor so zaupali leta 2009.
Stališča učencev o vlogi religije pri vplivu na družbo
Ta del vprašalnika za učence je bil tudi na mednarodni ravni izbirni del. V Slo
veniji so ga učenci reševali prvič.
Iz odgovorov naših učencev, ki jih prikazujemo v tabeli 6.6, lahko razbere
mo, da se približno 46 % učencev zelo strinja s trditvijo, da bi morali vsi ljudje
svobodno živeti v skladu z vero, ki si jo sami izberejo. Velik delež naših učencev
pa se ni strinjal ali se nikakor ni strinjal s trditvijo, da so verni ljudje boljši drža
vljani (40 % in 32 %). Večina se jih je s trditvijo, da bi vera morala vplivati na to,
kako se ljudje obnašajo drug do drugega, strinjalo (približno 39 %). Da bi mo
rali imeti verski voditelji več vpliva v družbi, se ni strinjalo 41 % učencev in se
nikakor ni strinjalo 23 % učencev. Prav tako iz tabele 6.6 vidimo, da učenci pri
tej temi niso imeli tako skrajnih stališč, v smislu, da bi se s posameznimi trditva
mi zelo strinjali ali nikakor ne strinjali – večina odgovorov je bila namreč v ka
tegoriji strinjam se ali ne strinjam se, izstopala je le trditev, da bi morali vsi ljud
je svobodno živeti v skladu z vero, ki si jo sami izberejo (pri tej trditvi je največ
učencev izbralo kategorijo »zelo se strinjam«).
Slovenija je pri teh vprašanjih sodelovala prvič, zato nimamo trendov odzi
vanja na ta stališča. Vendar na sliki 6.7 prikazujemo trende pri drugih izobraže
2 Zaupanje učencem družbenim medijem pa v ciklu 2016 merimo prvič. Zato ni mogoče podati pri
merjalnega podatka za leto 2009.
državljanska vzgoja v sloveniji
