Page 169 - Šolsko polje, XXXI, 2020, 5-6: Teaching Feminism, ed. Valerija Vendramin
P. 169
abstracts ■ povzetki
performing normative gender identity through their body, however the
techniques of body self-regulation are different for boys and girls and for
specific social locations. In the conclusion, the author reflects on the im-
plications of teenagers’ doing gender through body and their outfit for the
pedagogical situation.
Key words: gender, masculinities, femininities, intersectionality, teenag-
ers, body, feminist pedagogy
ŠPORTNI FANTJE IN MODNA DEKLETA: MANEVRIRANJE
MED DOMINANTNIMI NORMAMI SPOLNE IDENTITETE
Izhodišče članka je »Lévi-Straussova mitska formula« dekleta : fantje
= moda : nogomet, ki povzema pogovore z najstniki obeh spolov stari-
mi 13 in 14 let. Kljub kakofoniji ambivalentnih reprezentacij in pome-
nov sodobnih moškosti in ženskosti, v katere vstopajo mladi, ta formu-
la shematično izraža tradicionalna simbolna razmerja in spolne razlike.
Mednarodne raziskave na presečišču kulturnih in pedagoških študij ter
študij spola, vključno s kritičnimi študijami moških in moškosti (Frosh
et al., 2002; Zaslow, 2009; Haywood & Mac an Ghaill, 2007), izposta-
vljajo, da najstniki in najstnice uporabljajo oblačilne prakse za utrjeva-
nje imaginarne meje v relacijski in binarni (samo)konstrukciji moške in
ženske identitete. Članek analizira, kako najstniki in najstnice uporablja-
jo oblačilne prakse, oblikovanje svojega videza in nekatere druge tehnike
telesne (samo)regulacije v procesih (samo)konstrukcije moškosti ali žen-
skosti ter v pogajanjih z vrstniškimi pritiski in družbenim nadzorom po-
vezanim z uprizarjanjem spolne identitete (ang. doing gender). Analiza se
osredotoča na posebnosti teh procesov v konstrukciji hegemonih oziroma
marginaliziranih moškosti in tradicionalnih oziroma alternativnih žen-
skosti. Primerjava odnosa, ki ga imajo fantje in dekleta (v intersekcijah z
razrednimi in etniziranimi družbenimi lokacijami) do oblačenja in vide-
za, kaže, da oboji doživljajo pritisk, ki jih sili k uprizarjanju normativne
spolne identitete skozi svoje telo, vendar so tehnike (samo)regulacije tele-
sa drugačne pri fantih kot pri dekletih in na specifičnih družbenih loka-
cijah. V zaključku avtorica reflektira, kakšne implikacije ima lahko upri-
zarjanje spola pri najstnikih in najstnicah skozi telo in videz za pedagoško
situacijo.
Ključne besede: spol, moškosti, ženskosti, intersekcionalnost, najstništvo,
telo, feministična pedagogika
167
performing normative gender identity through their body, however the
techniques of body self-regulation are different for boys and girls and for
specific social locations. In the conclusion, the author reflects on the im-
plications of teenagers’ doing gender through body and their outfit for the
pedagogical situation.
Key words: gender, masculinities, femininities, intersectionality, teenag-
ers, body, feminist pedagogy
ŠPORTNI FANTJE IN MODNA DEKLETA: MANEVRIRANJE
MED DOMINANTNIMI NORMAMI SPOLNE IDENTITETE
Izhodišče članka je »Lévi-Straussova mitska formula« dekleta : fantje
= moda : nogomet, ki povzema pogovore z najstniki obeh spolov stari-
mi 13 in 14 let. Kljub kakofoniji ambivalentnih reprezentacij in pome-
nov sodobnih moškosti in ženskosti, v katere vstopajo mladi, ta formu-
la shematično izraža tradicionalna simbolna razmerja in spolne razlike.
Mednarodne raziskave na presečišču kulturnih in pedagoških študij ter
študij spola, vključno s kritičnimi študijami moških in moškosti (Frosh
et al., 2002; Zaslow, 2009; Haywood & Mac an Ghaill, 2007), izposta-
vljajo, da najstniki in najstnice uporabljajo oblačilne prakse za utrjeva-
nje imaginarne meje v relacijski in binarni (samo)konstrukciji moške in
ženske identitete. Članek analizira, kako najstniki in najstnice uporablja-
jo oblačilne prakse, oblikovanje svojega videza in nekatere druge tehnike
telesne (samo)regulacije v procesih (samo)konstrukcije moškosti ali žen-
skosti ter v pogajanjih z vrstniškimi pritiski in družbenim nadzorom po-
vezanim z uprizarjanjem spolne identitete (ang. doing gender). Analiza se
osredotoča na posebnosti teh procesov v konstrukciji hegemonih oziroma
marginaliziranih moškosti in tradicionalnih oziroma alternativnih žen-
skosti. Primerjava odnosa, ki ga imajo fantje in dekleta (v intersekcijah z
razrednimi in etniziranimi družbenimi lokacijami) do oblačenja in vide-
za, kaže, da oboji doživljajo pritisk, ki jih sili k uprizarjanju normativne
spolne identitete skozi svoje telo, vendar so tehnike (samo)regulacije tele-
sa drugačne pri fantih kot pri dekletih in na specifičnih družbenih loka-
cijah. V zaključku avtorica reflektira, kakšne implikacije ima lahko upri-
zarjanje spola pri najstnikih in najstnicah skozi telo in videz za pedagoško
situacijo.
Ključne besede: spol, moškosti, ženskosti, intersekcionalnost, najstništvo,
telo, feministična pedagogika
167
